Jure SešekJure Sešek
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Evropska zastava (foto: ARO)
Evropska zastava

Kaj prinaša članstvo Slovenije v Evropski uniji?

Slovenija | 01.05.2014, 16:27

Slovenija je 1. maja pred desetimi leti postala članica Evropske unije. Osrednja državna proslava bo 9. maja v Vitanju. Že sinoči so obletnico zaznamovali na skupnem trgu obeh Goric, na Trgu Evrope. V Bovcu pa so danes praznovali z odprtjem nove infrastrukture na tamkajšnjem letališču.

Pahor: Evropska unija je za Slovence skoraj eksistencialnega pomena

Zbrane v Bovcu je nagovoril predsednik Borut Pahor. Zaveda se, da vsakega državljana ob ocenah izpolnitve sanj prevevajo različni občutki, ki so zaradi razmer, v katerih smo se znašli, verjetno bolj slabi. A pozval je, naj nas utemeljena kritičnost ne zapelje do te mere, da bomo Evropsko unijo videli kot del problema in ne kot del rešitve. "Brez evropske ideje, ki je utemeljena na spravi, ne bi bilo miru. Mir ni vse, je pa pogoj za vse ostalo. Brez miru ne bi bilo obstoječe blaginje, ne glede na to, kako hudo jo je za večino ljudi prizadela zdajšnja kriza. Evropska unija je bila in ostaja za Slovence skoraj eksistencialnega pomena. To ne pomeni, da brez nje ne moremo preživeti, toda veliko, veliko težje in slabše. Zato je prav, da krepimo obe naši identiteti in smo nanju ponosni, slovensko in evropsko, da si aktivno prizadevamo za uspeh evropske ideje, da je ne vidimo kot grožnjo, temveč tudi deset let pozneje kot veliko priložnost za naš narodni obstanek in razvoj."

Škof Jamnik: Vrnili smo se tja, kjer smo že bili

Da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena, je prepričan škof Anton Jamnik. Za naš radio je ocenil, da je pridružitev naše države družini evropskih narodov zgodovinski dogodek, med drugim ga je primerjal z osamosvojitvijo. "Ko smo 1. maja 2004 vstopili v Evropsko unijo, me je klical prijatelj z Irske in mi dejal: Dobrodošli doma. Vrnili smo se v Evropo, v kateri smo bili in smo še, z njo smo zgodovinsko povezani, tudi s krščanskimi koreninami, iz katerih Evropa raste in je zaradi njih tudi Slovenija kot samostojna država in narod obstala. Zato menim, da je bilo to ključnega pomena. Od Evrope se lahko marsikaj naučimo, Evropi pa tudi lahko marsikaj prispevamo."

Jaklič: Čas je povozil model klasične suverene države

V včerajšnji oddaji Pogovor o je o tem, da je Evropska unija nujnost za Slovenijo, razmišljal predavatelj na ameriškem Harvardu dr. Klemen Jaklič. "Svet se je znašel v povsem novi dobi, ki je še ni bilo. Pravimo ji globalizacija. Kar naenkrat smo v položaju, ko smo državljani te države popolnoma odvisni v globalnem smislu od državljanov ostalih držav. Predstavljajte si, da ste državljan Malte. Imate velik interes o vprašanju, kaj se dogaja v Libiji, sosednji državi. A na to veliko vpliva nimate, čeprav se vas ta stvar najbolj tiče. Bolj kot ZDA, Veliko Britanijo, Francijo … A vendar imajo na primer Francozi, ki niso mejaši, tam večjo besedo. V globalizaciji smo bolj odvisno drug od drugega kot kadarkoli prej. Kup odločitev je, ki jih ne moremo učinkovito sprejemati, kup problemov je, ki jih ne moremo učinkovito reševati brez združevanja. Združevanje, integracija na ravni Evrope in tudi globalno sta zato v našem primeru nujnost. Čas nas je povozil, povozil je model klasične suverene države, kjer si suveren zgolj na svojem teritoriju. Te teritoriji se počasi odpirajo vsem, ki se jih stvari v globalni sferi približno enako tičejo. Če želimo seči v globalno sfero, se moramo povezovati. Zdaj smo v bistvu bolj suvereni v smislu, koliko lahko naredimo, kot prej. S klasičnim modelom suverene države namreč ne moremo seči na globalno področje, tako da v Evropski uniji vidim nujnost. A pomembno je tudi, da se Evropsko unijo vodi v smeri, ki je pravična do vseh, do vseh držav in do vseh državljanov." Kot je še dejal Jaklič, članstvo v Evropski uniji pomeni neke vrste podrejenost. "Ampak če gre vse tako, kot je prav, se država podredi v sferah, ki se tičejo tudi ostalih, in prenese tiste sfere na skupno evropsko raven. Hkrati z obstojem Evropske unije in svojim soodločanjem pridobi vse mogoče ostale sfere, ki prej niso bile v njeni lasti, del njenega teritorija. Na nas je, da terjamo te sfere, da se na evropsko raven ne prenaša zgolj ekonomskih pravic in trga, od česar imajo največ velike države, ampak tudi ostale sfere, od sociale, zdravstva, do izobraževanja, visokega šolstva … Na področjih, ki se tičejo vseh približno enako, smo enaki deležniki."

Barroso in Füle o pomenu širitve Evropske unije

1. maja 2004 je v Evropsko unijo poleg Slovenije vstopilo še devet držav, sedem iz nekdanjega vzhodnega bloka, ter Malta in Ciper. Da je deset let po tako imenovanem velikem poku povezava močnejša, bogatejša in varnejša tako politično in gospodarsko kot tudi kulturno, je prepričan predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "To je bil pomemben dogodek. Priključitev desetih držav ni bila pomembna le zanje, ampak za vso Evropo, saj smo povečali skupno varnost, trdnost zveze in evropsko blaginjo," je poudaril. Da je širitev ključna evropska politika, meni evropski komisar za širitev Štefan Füle. "To je najmočnejše orodje za razvoj in izjemna spodbuda k sprejemanju reform. Združeni v Evropi lažje rešujemo težave zaradi globalizacije, finančne krize in podnebnih sprememb," je pojasnil. Ker je povezava trenutno zaposlena s perečimi vprašanji svojega poglabljanja, je nadaljnja širitev na stranskem tiru. Po ocenah analitikov je zagotovo ne bo pred letom 2020. Na vrata unije trkajo Črna gora, Srbija, Albanija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Turčija. Islandija je pogajanja zamrznila. Članica želi postati tudi Ukrajina, a so v Bruslju kljub vsej podpori državi v krizi zelo zadržani in nihče ne želi preveč na glas govoriti o tem.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...