Damijana Medved
Alkoholizem starejšega je predvsem izziv za njegove svojce
Tako je v marčevski oddaji Modrost v očeh povedala gostja oddaje, direktorica Inštituta Antona Trstenjaka mag. Ksenija Ramovš, dolgoletna terapevtka.Tokratno oddajo smo posvetili alkoholizmu, ki je v Sloveniji velik problem, česar se zavedajo tudi pri Slovenski Karitas, kjer že deveto leto pripravljajo postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki nam jo je predstavil Peter Tomažič.
Na vprašanje, ali je upokojitev dejavnik tveganja za alkoholizem, je Ksenija Ramovš odgovorila, da je upokojitev kritična točka za tiste ljudi, ki so imeli že prej težave z alkoholom, poleg tega pa so še posebej storilnostno naravnani. Zato je pomembno, da poleg službe gojimo veselja, hobije, ki se jim potem po upokojitvi lahko še bolj posvetimo.
O svojcih, ki živijo ob starejšem alkoholiku, je naša gostja povedala, da je to zanje velika priložnost, da se spravijo in poiščejo tiste pozitivne stvari, ki jih ima vsak človek, tudi alkoholik, seveda.
Ksenija Ramovš je predstavila tudi značilnosti, ki so lastne starejšim alkoholikom, saj telo starejšega deluje drugače kot telo mlajšega in se tudi drugače odziva na alkohol.
Ksenija Ramovš je tudi predstavila načine pomoči, ki jih imamo v Sloveniji za zdravljenje alkoholikov. Kot prvega je navedla zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah, kjer traja hospitalizacija 2-3 mesece in potem še približno 3 leta urejanja; sprememba življenjskega sloga je namreč dolgotrajno delo. Omenila je tudi AA, anonimne alkohlike in AL-ANON, kjer dobijo podporo svojci alkoholika. Tudi v okviru Inštituta Antona Trstenjaka deluje terapevtska skupina za zdravljenje alkoholikov.
Naša gostja je poudarila tudi vlogo Cerkve pri učenju zdravega življenjskega sloga, kjer so že oratoriji za najmlajše začetek, kjer se mladi učijo kvalitetnega preživljanja prostega časa.
Peter Tomažič, predstavnik Slovenske Karitas pa nam je predstavil postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki ima letos naslov »Ali si upaš biti z manj ali nič alkohola?. V letih, odkar poteka akcija, z veseljem spremljajo spremenjeno držo do alkohola v slovenski družbi. Tako npr. danes lahko srečate ljudi, ki gostom-voznikom sploh ne ponudijo alkohola, saj enostavno ni razumno, da bi ponudili alkohol nekomu, ki bo šel nato vozit – gesta, ki je bila še pred nekaj leti skoraj nepojmljiva. Pri Karitas poznajo tudi kar nekaj navdihujočih zgodb, ko je postna akcija pripomogla k trajni abstinenci. Zavedajo pa se, da je priložnosti za ozaveščanje in ukrepanje zelo veliko – ob predpostavki, da je v Sloveniji približno 200.000 alkoholikov, ki živijo v družinah, kar pomeni, da je alkoholizem nekaj, kar zadeva dobršen del Slovencev.
