Dijakinje
Ob dnevu katoliških šol za dijake zbrali 9500 evrov
| 19.03.2014, 22:19
V programu Radia Ognjišče smo na praznik sv. Jožefa s krajšimi prispevki prenašali dogajanje ob Dnevu katoliških šol. Celodnevni program so oblikovali učenci iz Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Vipava, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Dan smo sklenili z dobrodelnim koncertom, ki smo ga neposredno prenašali iz Zavoda sv. Stanislava, na katerem smo zbrali 9500 evrov za dijake in učence iz socialno ogroženih družin.
Širiti obzorje v znanju in v duhovnem
Namen Dneva katoliških šol je, skozi opise in doživetja mladih vstopiti v katoliške šolske ustanove in podrobneje spoznati njihove učne programe, vzgojne načrte, utrip v učilnicah, tudi vzdušje med mladimi na hodnikih in razpoloženje po raznovrstnih obšolskih dejavnostih, ki jih je res veliko. Vsako leto množica mladih želi vstopiti v katoliške šole in za življenje dobiti nekaj več. Poleg izobrazbe, ki že več let zapored dosega visok kakovostni nivo, v katoliških šolah gradijo na dobrih odnosih, z odgovornim in spoštljivim odnosom profesorjev do učencev in seveda obratno. Katoliške šolsko - vzgojne ustanove mlade vzgajajo za življenje tudi v sočutju, razumevanju za potrebe drugih, spodbujajo kreativnost in zdravo kritičnost ter vključevanje na vseh področjih bivanja. Povabljeni k poslušanju predstavitve njihovih tematskih dni, duhovnih vsebin, ki dijake spremljajo vsa štiri leta in tudi zaposlenih ljudi zunaj profesorskega zbora, ki so prav tako nepogrešljivi za nemoteno delovanje gimnazijskega vsakodnevnega obstoja.
6.15
Koordinator predstavitvenih prispevkov, življenja in utripa vseh katoliških šol pri nas, profesor predmeta Vera in kultura ter kaplan v Škofijski klasični gimnaziji Šentvid, mag. Gregor Celestina: »Zakaj predstavljati katoliške šole na praznik sv. Jožefa? Ker se prav katoliške šole trudimo ustvarjati okolje, ki diha po istih vzgojnih načelih, kot jih imajo starši. Mnogi svojim otrokom ne bi mogli omogočiti šolanja na naših šolah brez pomoči drugih, zato deluje šolski sklad za pomoč družinam, s sredstvi zbranimi v njem, letos pomagamo 243 dijakom. Hvala za vaš dar, ki bo tudi v prihodnje omogočil vsem učencem in dijakom, ki to želijo, šolanje na naših štirih slovenskih katoliških gimnazijah in na osnovni šoli Alojzija Šuštarja.«
Kaj je najboljše na katoliških šolah
Dijaki vseh štirih katoliških gimnazij Šentvid, Vipava, Maribor in Želimlje Klara, Manja, Nejc, Anže, Maruša, Veronika, Janez, Klemen, Tadeja, Janez, Sabina, Mihaela, Martin, Andraž, Tina in Jana o najboljšem na šoli: «Na šoli so mi najbolj všeč prijatelji. Lahko se izkažeš in dokažeš. Imaš odprte možnosti za razvoj na vseh področjih. Všeč mi je vzdušje v razredu in na sploh po vsej šoli, prijateljski in sproščen. Veliko imamo krožkov, vsak najde kaj zase. V obdobju odraščanja se srečujemo z določenimi vprašanji in na naših gimnazijah se srečaš z ljudmi, ki mislijo podobno in ti stojijo ob strani. Imamo veliko projektov, najboljše pa so duhovne obnove in potovanja. Množica obšolskih dejavnosti. Vzgoja je celostna. Na šoli se počutim odlično, poskrbljeno je za vse. Prisotno je vzdušje, ki nas spodbuja. Na šoli so mi všeč predvsem družba, profesorji in sošolci. Razporeditev časa. Biti moraš samoiniciativen. S povezanostjo in pomočjo se da vse premagati. Zapomnil si bom profesorje, ki nam znajo pokazati pravo smer. Znanje bom odnesel. Z drugimi očmi gledaš okrog sebe, imamo širok pogled v svet, verjetno se v tem najbolj razlikujemo od dijakov drugih srednjih šol. Grajenje samega sebe in vrednot. Spoštujemo se in smo res prijatelji med seboj. Trdni odnosi so stkani med nami, splača se obiskovati naše šole.«
9.15
Duhovnost
Vzgajati je treba celostno, krepiti telo in duha, k temu strmijo na katoliških gimnazijah. Janez Meglen, Katja Albreht in Katja Ceglar: »Duhovnost na naši šoli nam pomaga, da se lažje spoprijemamo s težavami. Srednja šola ima svoje napore. V trenutkih miru se spočijem. Imamo vsak dan med tednom jutranjo mašo, preko dopoldneva se posebej v postnem in adventnem času v gimnazijski kapeli odvijajo molitve. Nič ni obvezno, a se naši kaplani zelo potrudijo. Imamo tudi različne skupine, misijonski krožek, s katerim obiskujemo tudi naše misijonarje. Imamo pevske skupine, ki bogatijo duhovne dejavnosti. Na pepelnično sredo pri nas ne sprašujejo, razložijo nam pravi pomen posta in nas s tem uvedejo v štiridesetdnevno obdobje. V šoli čutimo različna sporočila cerkvenega leta. Vsak razred zase skrbi za vzdušje v razredu, v adventu ustvarjamo jaslice, v postu pa imamo zbiralno akcijo, vedno za nekoga, ki potrebuje našo pomoč. Pouk začnemo in končamo s kratko molitvijo«.
Prenos sv. Maše
Na praznik sv. Jožefa, je bilo ob Dnevu katoliških šol v cerkvi Zavoda sv. Stanislava bogoslužje, ki smo ga neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Sodelovali so tudi dijaki gimnazije Jovana Jovanovića Zmaja iz Novega Sada, ki so na obisku. Mašo je daroval direktor Zavoda dr. Roman Globokar, ki je v pridigi dejal: «Sv. Jožef je v celoti izpolnil svoje življenjsko poslanstvo. Nam vsem je lahko priprošnjik in zgled našega dela v šoli. Kot tisti, ki posluša in kot tisti, ki je pripravljen iti na pot in stopiti tudi v neznano. In kot človek vere ni zaupanja. Ne bojmo se dobrote in ne bojmo se nežnosti«.
11.15
God sv. Jožefa in moj očka
Otroci Osnovne šole Alojzija Šuštarja o svojih očetih: »Moj oči je računalničar, moj dela na cesti, moj v banki, moj oči je magister znanosti, moj zdravi živali, moj očka pa skače po kopirnicah, moj ima pisarno, moj riše hiše, … Včasih grem pomagat mojemu očetu v hlev, jaz pa grem včasih lahko z njim v pisarno, kjer igram na računalnik, pri mojem očetu v službi mi je zelo všeč, ker je toliko strojev, dela z laserji in mora imeti očala, … Moja mami pravi, da je oči preveč zaseden, moja pa pravi, da je oči ravno prav doma. Jaz mojega očija ne pogrešam, ker doma riše načrte, jaz pa ga pogrešam, ker je dolgo v službi. Z mojim očetom najraje kolesarim, jaz pa igram šah ali pa, ko mu berem knjigo. Rada imam, ko me oči prime za roki in nogi ter me vrti, mene oči vrže na posteljo, kjer se ravsava, moj je najboljši v žgečkanju, moj pa v ribolovu, … Jaz bi predlagala mojemu očetu, da bi bil več doma in nam pomagal pri pospravljanju, da bi se več igral z menoj in manj gledal televizijo. Če vemo, kdo je bil sv. Jožef? Seveda, bil je pol oči Jezusu, bil je modelar«.
V osnovni šoli nam je všeč: »Ker imamo dobro učiteljico, všeč mi je ime noje učiteljice, všeč mi je matematika, meni pa, ker se veliko igramo. Všeč mi je, ker igramo nogomet. V šoli mi je najbolj všeč, ko delamo plakate. Rada ima klasično kulturo, jaz pa risanje. Težko je risati zemljevide, težka je angleščina. Pri pouku mi je najbolj všeč kosilo. Največ naj bo šole, neeee počitnic. Naša šola je velika, toliko hodnikov, da sem se enkrat skoraj izgubil. Ko bom velik bom tajni agent, jaz pa bi želela delati na vrtu, jaz bi bila rada gasilka in bi delala v gostilni, jaz bi bil duhovnik, jaz pa deskar, jaz bi bila rada raziskovalka biserov, … «
12.45
Katoliška gimnazija Želimlje
Dijaki: »Trudimo se, da smo poleg pouka sošolci veliko skupaj. Še nekaj za našo dušo. Skušamo imeti širši pogled. Organizirali smo se in šli na različne dejavnosti, peli smo na ulicah Ljubljane, pomagali pri pleskanju ulične kuhinje, ki so jo odprli nedolgo tega. Delali smo obeske in načrtujemo še veliko drugih reči. Skušamo se povezati in narediti kaj uporabnega, tako smo že pomagali mamici samohranilki, ko smo ji poklonili sredstva zbrana ob prodaji različnih izdelkov«. Profesorji: »Ponosni smo na svoje dijake, ker si v okolici in v tej družbi, kakor koli je že naravnana, upajo iskati svoje ideje in slediti hrepenenju, ki ga nosijo v srcu. Podpirajo se med seboj in so zagnani. Predvsem jih spodbujamo, da bi razvili svoje talente. Skupaj z njimi se tudi sami učimo.«
Katoliška gimnazija Antona Martina Slomška Maribor
Profesorica angleščine: »Že pred leti smo začeli razmišljati, kako bi posodobili pouk. Učenje in poučevanje s pomočjo moderne tehnologije, ki predstavlja možnost vzpostavljanja socialne mreže. Hkrati je to seveda lahko tudi past, v katero se dijaki hitro ujamejo. Na šoli smo si želeli učinkovitosti, s sodobnimi didaktičnimi pristopi. S tem namenom smo se vključili v projekt inovativne pedagogike Ministrstva za šolstvo. Dijake dveh razredov smo opremili s tabličnimi računalniki, profesorje smo izobrazili in začel se je pouk na nekoliko drugačen način. Dijaki imajo recimo pri angleščini ves čas dostop do spletnega slovarja, lažje skupaj sledimo aktualnimi temam, tako je pouk bolj avtentičen, razvijanje jezika pa temelji na funkcionalni uporabnosti. Z možnostjo snemanja in poslušanja se dijaki učijo na osnovi slišanih napak. Koristno je, da imamo informacije takoj pri roki. Prav tako pri pouku zgodovine omogoča sodobna tehnologija takojšen vstop v svet informacij. Seveda dijake učimo odgovornosti, spoštovanja avtorskih pravic in preverjanja virov. Učitelji takoj dobimo vpogled v znanje dijakov.«
13.15
Škofijska gimnazija Vipava
Tina, Jana, Andraž in Martin: »Predstavili bomo dogodke, ki so nas v zadnjem letu najbolj zaznamovali. Naredili smo anketo in ugotovili, da so si dijaki najbolj zapomnili obisk misijonarja Pedra Opeke. Z njim smo preživeli izjemno dopoldne. Je velika osebnost. Dijaki so izpostavili tudi duhovne vikende. Nekateri smo bili v Logu pod Mangartom, kjer smo v treh dneh razmišljali o svoji življenjski viziji. Dijaki se v tem času tudi zelo povežemo in postanemo tesni prijatelji. Deležni smo globokih spoznanj, ki se vtisnejo za vse čase. Med naj dogodki je tudi Miklavževo srečanje, kjer pripravimo dijaki humoren prikaz šolskega življenja. Šaljivo, a na kulturen način. Ta večer se zabrišejo razlike med dijaki in profesorji. Anketa kaže, da se nas bolj dotaknejo tiste dejavnosti, kjer smo sami bolj angažirani. Miselno, duhovno ali fizično. Zato so visoko cenjena tudi športna tekmovanja. Na visokem mestu so tudi mednarodne izmenjave, kjer se urimo v socialnih veščinah. V anketi je dijak zapisal tudi, vsak dan je v naši gimnaziji poseben dogodek. Naj bo tako vedno. Pozdrav z Vipave.«
Tematski dnevi Škofijske klasične gimnazije Šentvid
Vsaka generacija ima tri dnevne tematske dneve, prvi letnik v Antičnih dnevih, spoznava rimsko in grško kulturo. Anže Žaberlj: » Šolske ure so v teh dneh posvečene določeni temi, snov zaobjema klasično kulturo, od jezika, načina življenja, glasbe, arhitekture, zgodovine. Odkrivamo, kako napredni so bili v svojem času, in pomembni za marsikaj, kar nam danes omogoča lažje življenje. Imamo tudi delavnice, v katerih izdelujemo mozaik, antični steber, letos celo hidravlične orgle in pečemo pecivo rimskih kuhinj ter še veliko ostalega.« Janez Meglen: » Drugi letnik ima socialni praktikum, spoznavamo ustanove, kjer se odvijajo karitativne dejavnosti. V drugem letniku imamo dijaki največje težave s seboj, naš popek je center sveta in v teh dneh spoznamo, kaj so resnične težave, s katerimi se soočajo ljudje.» Klara Keršič in Manja Primožič: »Konec tretjega letnika spoznavamo državo, v kateri živimo. Obiščemo pomembne institucije, od parlamenta do škofije. Ogledamo si dokumentarni film o osamosvojitvi in gostimo pomembne in uspešne Slovence, ki nas spodbujajo, kako biti aktiven in verjeti vase. Ponosni smo bili že prej, da smo Slovenci, v teh dneh pa se nam samo še utrjuje zavest o pomembnosti aktivnega državljanstva.« Kaj pa četrti letniki? »Zadnji letniki imajo retoriko, učimo se osnovnih pravil dobrega govora in javnega nastopa. Vsak pripravi svoj govor, potem izberemo v razredu najboljše, ki spregovorijo na koncu še vsem zbranim v dvorani. Retorika nam vedno služi, lahko povem, da sem sama dobila prav po zaslugi novega znanja o retoriki, boljšo oceno pri angleščini.«
13.45
Predstavitev nekaterih delavcev, brez katerih gimnazijska hiša ne bi živela, kot živi
Janko že šesto dela pri vzdrževanju, skrbi za električna dela in za to, da je v hiši ravno prav toplo. Andrej dela v knjižnici, kamor zelo radi zahajajo dijaki. Najdejo se tudi bolj mirni kotički za zaljubljene. Minka vodi kuhinjo, vsak dan je veliko lačnih, pripravijo okrog 1500 obrokov. Mladi bi najraje jedli pizze in hrenovke. Srečko je receptor, pod nadzorom ima tudi okolico.
Pogovor s profesorji Škofijske klasične gimnazije
»Služba je pestra. Veliko nam pomeni neposredni stik z dijaki. Velik poudarek dajemo dobrim odnosom. V šoli se veliko pogovarjamo, lahko aktualiziramo vse, kar se dogaja okrog nas. Zahtevamo ravno prav, kar je izziv. V šolo radi prihajamo, dobro se razumemo s profesorji, ki se veliko družimo tudi zunaj službenih obveznosti, je zanimivo. Upamo si trditi, da za vsakega dijaka vemo kako je z njim, kaj mu gre in kje potrebuje več spodbude. «
19.15
Umetniške dejavnosti
Katoliške šole so v slovenskem prostoru, ob dobrih učnih rezultatih, zelo poznane tudi po visokem nivoju kulturnega ustvarjanja, po umetniškem izrazu. Umetniški vodja glasbenih dejavnosti Damijan Močnik: »Glasba je že od starih Grkov naprej zelo pomembna pri vzgoji srca in oblikovanju estetke zavesti, danes pa tudi zaradi razvoja socialnih veščin in za vzgojo k samostojnosti in odgovornosti. Zato se poleg rednega pouka glasbe pri nas veliko dijakov intenzivno ukvarja z glasbo tudi zunaj obveznih šolskih vsebin. Imamo zborovsko piramido in vsako leto tudi pevski festival. Dijaki s tem pridobivajo na samozavesti, naučijo se dela v skupini, discipline, širijo obzorje in postajajo bolj samostojne osebnosti.« Profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine Bernarda Podlipnik: »Ob vnovični ustanovitvi naše gimnazije strmimo k celostnemu in vsestranskemu razvoju mladega človeka. Imamo zelo jasno zgrajeno in strukturirano literarno dejavnost, ki se je razvijala po posameznih razredih. To je preraslo v literarno glasilo. Imamo tudi likovno šolo in zelo razvito dramsko dejavnost. V mladih želimo vzbuditi zavest opazovanja sveta in prebuditve čudenja. Da bi se izrazili v različnih umetnostih. V svetu, v katerega vstopaj,o bodo morali biti aktivni in prav ta umetniški izraz jim daje začetnih spodbud.«
