Dani Zupan
Naš gost – Dani Zupan
Pred praznikom sv. Jožefa smo v Tržiču obiskali predanega družinskega očeta in moža, pevca, fotografa, v Sloveniji in tudi za mejo prepoznanega oskrbnika znamenitih Tekčevih jaslic, Danija Zupana. O njem je težko govoriti le z enega vidika, vsega, kar ga veseli, se loti temeljito in s srcem. O sebi ne govori rad, rad pa opozori na druge, ki so mu pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev in želja. Že skoraj pet desetletij je resno vpet v pevsko kariero. Morda je pel tudi vam, v zasedbi Kvinteta bratov Zupan.
Dani Zupan: »Moje prve zaznave o sv. Jožefu so še iz časov otroštva, ko sem zelo rad postavljal jaslice. V liku sem prepoznaval pomen osrednje vloge očeta v družini. Morda še bolj, ker sam svojega očeta žal nisem osebno poznal. Dolgo sem hrepenel, da bi ga videl vsaj enkrat. Leta in leta v otroštvu verjel, da bo prišel domov. Vendar je bil žrtev revolucionarnih povojnih let. Po dolgem času smo šele izvedeli, kje leži in ob privolitvi prijaznega lastnika postavili skromen lesen spomenik sredi gozda, kamor z družino redno zahajamo in počastimo spomin nanj s pesmijo, molitvijo in zdaj že z deklamacijo naših najmlajših. To nam veliko pomeni in povezuje generacije naše rodbine.«
Peti nas je učila mati
Dani Zupan: »Moj oče je bil glasbeni človek, tudi mati. Velikokrat sva pela skupaj. Težko nas je, brez očeta ob sebi, vzgajala sama, in ko se je v domu oglasila pesem, smo ji bili gotovo v veliko uteho. Zelo nas je spodbujala k prepevanju, bili smo štirje bratje in kolikokrat nam je rekla, fantje, danes pa še niste nič zapeli. In, ko smo, je dodala, kaj pa kaj novega, kakšno novo pesem poznate? Radi smo ji ustregli in z veseljem prepevali. Stare in nove pesmi, zelo radi tudi narodne in verske. Bila je tudi kritična in nas je med petjem popravljala ter govorila, peti je treba s srcem. Tudi sami smo strmeli vedno za dobrimi pevovodji in obiskovali tudi ure solopetja. Tako je tudi naša pesem napredovala.«
Kvintet bratov Zupan
Skoraj pet desetletij se Dani Zupan resno ukvarja s petjem, skupaj z brati in prijateljem v sestavu kvinteta, katerega kakovost je segla daleč. Dobivali so številna povabila za nastope, prejeli več nagrad in posneli vrsto plošč. Dani Zupan: »Najbolj mi ostaja v spominu prepevanje na vrhu Triglava, ko je v neposrednem radijskem prenosu ob dvestoletnici naša pesem odmevala po vsej domovini. Na sploh smo zelo poznani prav po planinskih pesmih. Z enim od bratov imava opravljeno slovensko transverzalo. Redno smo hodili na vrhove in ob planinskih kočah radi zapeli. Se spomnim, ko smo se nekoč vzpenjali po triglavskem pogorju, smo uzrli sončni vzhod in pesem je kar sama privrela iz srca. Kako je odmevalo med skalami, v najlepšem studiu narave. Za nami so hodili ostali planinci in ko smo se srečali, so bili pod močnimi vtisi, kako lepo je bilo poslušati našo pesem sredi skal, v novo prebujajočem se jutru. Veliko je takšnih nepozabnih spominov.«
Dani Zupan je gotovo najprej oče, mož, takoj zatem ali kar vzporedno ob tem je njegovo srce pri pesmi. To pa niso edina zanimanja, izredno rad ima tudi fotografijo in ustvarja res čudovite fotografije. Nekaj jih lahko občudujete v sklopu te spletne novice. Širši domovini pa je gotovo bolj poznan tudi po Tekčevih jaslicah, ki v velikosti več kvadratnih metrov stojijo v posebnem galerijskem prostoru, zasedajo pol sobe in so mehanske. Pred očmi obiskovalca oživi Betlehemsko mesto, življenje ljudi ob prikazih različnih obrti, posebno razsvetljavo in ostalimi značilnimi elementi takratnega rimskega časa in kulture. Vse je delo mojstra, samouka Jožeta Ribnikarja, ki je izrezoval iz lesa s skromnim majhnim čevljarskim nožkom. Delo očeta je le dopolnil akademsko izobražen umetnik in ustvarjalec Vinko Ribnikar, ki je to čutil kot dolžnost do svojega očeta. Jaslice živijo čez vse leto, dopolnjujejo jih in skrbijo zanje, da so vedno lepe na ogled, hodijo jih gledat obiskovalci v sklopu turističnih agencij, v manjših skupinah in tudi posamezniki iz Slovenije in tujine. Zakonca Zupan sta vedno pripravljena odpreti prostor in pokazati jaslice, delo domačega mojstra ter prostor odstopiti tudi ostalim kulturnim dejavnostim.
