Post je priložnost za urjenje duhovnih kreposti

| 05.03.2014, 20:30

Postni čas ima svojo posebno vlogo. Tudi postna postava kot takšna. Vsako leto na pepelnično sredo beremo odlomek iz Matejevega evangelija, v katerem so tri ključne stvari, s katerimi Jezus nakaže trojno razsežnost postnega časa, prva je molitev, druga dobrodelnost, delati dobro kot dopolnitev molitve in tretja je postenje. Post pa je vedno odrekanje, biti za nekaj prikrajšan. O tem smo razmišljali v Radijski katehezi z jezuitom p. Silvom Šinkovcem.

Post samo kot razstrupljanje?

P. Silvo Šinkovec: „V sodobni poplavi različnih tokov, ki nam vsiljujejo kult telesa, veliko razmišljamo o tem, kako svoje telo urediti, da bo videti dobro. Zato tudi velika želja po dobrem videzu. Po drugi strani pa je zaradi nezdravega načina življenja in že zaradi toliko zastrupljene hrane, ki jo dnevno zaužijemo, tudi veliko bolezni in vse več alergij. Imamo velike odklone v eno in drugo smer. Mnogi upajo, da bo prav post pomagal pri očiščenju telesa. Radi bi našli ravnovesje in živeli harmonično. Za nas kristjane pa v postnem času telo ni na prvem mestu, je pomembno, toda najprej je vprašanje duha in duhovnih vaj. Vse troje, vaje v poglobljeni molitvi, dobrih delih in postenju, vodi k duhovnemu očiščevanju. Bistveno je, če rečemo povsem biblijsko, h komu smo naravnani, na frekvenco Boga ali na frekvenco teme? Takoj, ko rečemo, radi bi naredili korak globlje v duhovno življenje, se dotaknemo duhovnega boja. Ko se dotaknemo duhovnega boja, si rečemo, kaj je tisto, kar mi pomaga pri očiščevanju svojega notranjega sveta? To izkazuje dvojnost človeške narave. Jezus je neposredno zaznal in videl zlo, mi, normalni ljudje, tega videnja in milosti nimamo. Ne zaznamo pasti slabega. Tega nas uči Jezus, ko pravi, iz sadov, iz del jih boste prepoznali“.

Bodimo pozorni na svoje misli

„Ključne so misli, pravi p. Silvo Šinkovec, kakšne so, jih znamo prepoznati po vsebini, od kod prihajajo, kaj jih navdihuje? Skušani smo ves čas. Napetost je vedno. Postni čas nas z vsemi postnimi vajami privede bliže Bogu, nas prečisti. Bolj, ko se kristjani potrudimo in se v postnem času osvobodimo vsega, kar ni Božje, bolj bo radostna Velika noč, prav zaradi globokega notranjega dojemanja pomena vstajenja Jezusa Kristusa. Učenje prepoznavanja izvora svojih misli gre skozi proces. Stara meniška tradicija uči, da se v prvem tednu učimo očiščevanja misli, naslednji teden, v drugi fazi duhovnega razvoja pa se, če je naše srce čisto, skušamo čim bolj približati Bogu, da prepoznamo Božjo voljo. Torej, kako deluje skušnjava in kako deluje Sveti Duh? Sv. Ignacij pravi, če je človek usmerjen k dobremu, takrat občuti tolažbo, se počuti dobro, je zadoščenje v dejanjih, ko pa smo vodeni od slabega, nas navdajajo občutja nemira, dvoma. Nikoli se ne čutimo zadovoljene. Ta kontrast se znotraj človeka ves čas dogaja“.

Učimo se počakati

Postni čas je dobra priložnost tudi za urjenje sodobne neučakanosti. P. Silvo Šinkovec je v pogovoru omenil članek še iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nek psiholog razmišljal, da se morajo otroci od naključnih veščin naučiti tudi potrpežljivosti. Da ne dobijo vsega takoj, ko si zahočejo, ampak znajo počakati. Na to so vezane mnoge raziskave. Opisoval je: „Postni čas je ravno to, da znam odložiti zadovoljitev svoje potrebe za nekaj minut, uro, dan, teden? To je izrednega pomena za vse naše življenje. Da se otrok nauči počakati na bonbon, je morda res majhna stvar, a ključnega pomena tudi za njegov poznejši odnos do droge, do spolnosti, do samomora in do drugih velikih vprašanj življenja. Če se vadimo v notranji moči, da znamo počakati, potem bomo kos mnogim izzivalnim situacijam, v nasprotnem nas bodo povozile. Tudi ta vidik postenja je zelo pomemben, da se znam zadržati, znamo odložiti, da torej krepimo psihološko moč, svojo voljo. Prava svoboda je v tem, ko lahko svobodno odločam o svojem življenju in nisem podvržen trenutnim lastnim notranjim impulzom ali priložnostim, ki jih ponuja okolica, poplavam misli, ki me zasujejo z raznimi možnostmi, ampak znotraj tega svobodno razmišljam in prav za tega svobodnega človeka gre“.