Vsak se veseli pusta

| 04.03.2014, 13:02

Na pustni torek smo v dopoldanskem programu Radia Ognjišče predstavili bogato tradicijo pustovanja in ohranjanja pustnih mask ene od vasi Ptujskega polja. Pred dnevi smo obiskali skupino vaščanov iz Zabovcev, ki so se pripravljali na pustno povorko. Gre za vas občine Markovci, od koder ponosno povedo, izvira sam Korant, ki je v svetu najbolj znana slovenska pustna maska. V pripravah na pust in pri samem pustovanju sodelujejo skoraj vsi, že od malih nog so tamkajšnji prebivalci umeščeni v izročilo maskiranja. Mi smo se srečali z gospo, ki je v Zabovcih prava legenda v ustvarjanju različnih ročnih del, seveda tudi pustnega okrasja.

Največ je druženje

Marija Vršič: »Pust mi pomeni veliko, največ, ker se družimo, z ženskami iz vse vasi se dobimo skupaj ob večerih in skupaj izdelujemo cvetje iz krep papirja. S tem začnemo že tri tedne pred pustom. Še posebej sedaj, ko smo že v letih, mi je to v veliko zadovoljstvo. Te tradicije ne izpustimo iz rok. To ustvarjam že več kot petdeset let. Včasih smo izdelovali bolj preproste in manj bogate papirnate rože, zdaj nam material dopušča bolj dodelane in fine oblike. Včasih smo za izdelavo uporabljali tudi suho listje. V glavi je bila neka domišljija in pomagali smo si s tistim, kar nam je bilo na voljo. Že vse življenje ustvarjam ročna dela, ko se enkrat za nekaj zavzameš, tistega ne moreš več izpustiti iz rok. Delam bolj za svojo dušo, vse razdam drugim. Velikokrat pa obiščem različne razstave. Pri izdelkih smo zvesti izročilu, sama imam priznanje za najboljšega »duha« občine Markovci.«

Maskiranje je bilo včasih bolj domena fantov

Zlasti na kmetih so se šemili večinoma fantje, zelo redko dekleta, piše na spletnih straneh Etnografskega društva Korant Markovci. Sedaj ni več tako in v veliki večini se danes maskirajo zlasti otroci, ki jim maskiranje pomeni zabavo in sprostitev. Na območju današnje občine Markovci »živijo« zlasti pustne maske. Markovci ostajajo središče korantovanja, saj je pri njih še vedno največ »maškorov« - tako oni pravijo pustnim maskam. Nekako do druge svetovne vojne je bilo v navadi, da so na pustno nedeljo ali na »mali fašenk«, v ponedeljek, hodili po vasi predvsem koranti, na veliki fašenk, v torek, pa so hodili vsi.

Najbolj znane markovske pustne maske so tako, poleg koranta, še zlodej, orači, kopjaši, kopanja, medved, rusa, vile, kürika in piceki.

Tudi pust se spreminja

Ga. Mica: »Imamo tudi mlajšo generacijo, ki se prav tako zelo zanima za pustno tradicijo. Upamo, da bodo tudi naši otroci uspešno in z veseljem ter predano prenašali naprej to tradicijo, ki nam veliko pomeni. Na pustovanje čakamo vse leto. »Duh« je velik okras, kot nekakšen lampijon, velik dva metra in več, izdelan iz krep papirja, z njimi okrasimo vaško ulico za pustno povorko. Za izdelavo potrebujemo veliko cvetnega okrasja, različnih oblik in barv. Cvetje izdelujemo več tednov pred pustom, krep papir pa dopušča veliko domišljije in nastajajo prave umetnine. Komaj čakam vsako leto sproti na fašenk, ko se lahko znova poveselim, se sprostim in pozabim za tistih nekaj dni na tegobe in težave vsakdanjosti«.

Pri nas je to tradicija, ki jo imamo v krvi

Član skupine tradicionalnih mask, ki predstavljajo »kure«, je g. Igor, ki pravi: »Ko si nadenemo maske, prevzamemo neko posebno razpoloženje in začnemo uživati v šegavosti. Pri nas je to pač bogata tradicija, ki nam je dana že v zibelko. Med seboj ne tekmujemo, v vsaki maski, ki nam določeno leto pripada, radi nastopamo med ljudmi. Pri nas je najbolj razviti lik Korant, toda tudi vse druge stare maske se vse bolj vračajo. Mi pustovanje pozdravljamo in ga z veseljem ohranjamo, ker se nam zdi to zelo pomembno. Mislim, da se je vse skupaj začelo predvsem z vidika druženja in skupne zabave«.

Hiter tempo življenja, ki ga danes živimo, se z našim fašenkom vsaj za nekaj dni nekoliko zaustavi.

MASKE NA OBMOČJU OBČINE MARKOVCI

Tradicija maskiranja je med ljudmi poznana že dolgo časa. Ljudje so se (in se še danes, čeprav redkeje) maskirajo ob različnih priložnostih – najpogosteje ob kakšnih praznikih (sv. Nikolaj, Lucija, Božič, Trije kralji, Zeleni Jurij…), ob različnih kmečkih opravilih (pri ličkanju koruze, žetvi in mlatvi, na furežu), ob ženitvi in seveda ob pustu.

Zakaj se ljudje maskiramo? Tako hočemo zakriti svojo pravo osebnost in si privzamemo osebnost nekoga drugega. Ko si nadenemo masko, se spremenimo – pogosto poskušamo ustvariti vtis, da nismo navadni smrtniki. Funkcija maske je pogosto tudi v odganjanju hudobnih duhov, ki prežijo na nas. Poleg tega pa je maskiranje tudi zabavno, saj nas pod masko nihče ne spozna, lahko počnemo stvari, ki jih drugače ne moremo.

Nekoč je bilo maskiranje ali šemljenje, zlasti na kmetih, prioriteta fantov. Sedaj ni več tako in v veliki večini se danes maskirajo zlasti otroci, ki jim maskiranje pomeni zlasti zabavo in sprostitev. Na območju današnje občine Markovci »živijo« zlasti pustne maske. Od tistih »ne pustnih« pa moramo omeniti maske ob prazniku sv. Nikolaja in ob ženitvi

Pustne maske

Markovci ostajajo središče korantovanja, saj je pri njih še vedno največ »maškorov« - tako oni pravijo pustnim maskam. Nekako do druge svetovne vojne je bilo v navadi, da so na pustno nedeljo ali na »mali fašenk«, v ponedeljek, hodili po vasi predvsem koranti, na veliki fašenk, v torek, pa so hodili vsi.

Najbolj znane markovske pustne maske so tako, poleg koranta, še zlodej, orači, kopjaši, kopanja, medved, rusa, vile, kürika in piceki.

Korant

Korant ali kurent je najbolj priljubljena tradicionalna pustna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Korant naj bi bil demon, ki preganja zimo in vabi v deželo pomlad. V njem je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Nekoč so se v korantovo opravo smeli obleči samo neporočeni fantje. Danes za to kosmato masko najdemo tudi poročene fante, ženske, dekleta in celo otroke.

Koranta najbolj zaznamuje njegova kapa, ki mu zakriva celotni obraz. Včasih so si jo fantje izdelali sami doma, zato so bile kape tako zelo različne med sabo. Danes markovški fantje nimajo ne časa ne volje, da bi si kape izdelovali sami. Izdelujejo jih posebni mojstri, cena zanje pa je zelo visoka.

Korantova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik, ki je pobarvan rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi. Korant je oblečen v ovčji kožuh. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je bil v volnene nogavice, ki so morale biti včasih rdeče ali zelene. Na nogavice si natakne še črne škornje. V rokah nosi korant ježevko.

Včasih je bil izgled koranta nekoliko drugačen – to izvemo iz župnijske kronike sv. Marka niže Ptuja (današnji Markovci). Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči ter usta. Imel je dolg rdeč jezik. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen pa je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Videti je bil kakor, da bi pravkar prišel iz pekla.

Zlodej

Korante navadno spremlja tudi hudiček – »tajfl«, ki ima na sebi črne ali rdeče hlače, jopič in kapo. Na kapi so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolj rdeč jezik. Ogrnjen je v ribiško mrežo (rabi jo za lovljenje duš), v rokah pa ima vile ali trizob.

Orači

Orači so zelo priljubljena tradicionalna pustna maska, saj s svojim oranjem in sejanjem po kmečkem dvorišču želijo dobro letino. Orači iz

Markovec so znani daleč naokrog. V njihovi skupini se pojavja pojač, trije pari konjičev, plužar in pobirač.

Pokač ima na sebi temne hlače, belo srajco in moder predpasnik. Ogrnjen ima telovnik ali sukljič, obut pa je v visoke škornje. Na glavi ima klobuk, na njem pa umetne rože ali ruto. V rokah ima bič z dolgo pleteno vrvjo z močnim žmicem iz rafije na koncu. Za pasom ima pripete rezervne žmice.

Konjiči imajo na sebi črne hlače, bele srajce preko hlač, našite modre predpasnike in temne škornje. Na ramenih jim izpod telovnika gledajo konci rut. Preko klobuka imajo poveznjeno pisano ruto s franžami, ki jim zakriva obraz. Za sabo vlečejo lesen plug, okrašen s smrečico ter barvastimi trakovi iz papirja. Zadnji par konjičev ga vleče za oje, sprednja para pa za vrv.

Plužar je pernati ptujskopoljski korant. Pobirač je oblečen v stara oblačila, obraz si zakrije z namazano mastjo. V rokah nosi grablje in košaro, kjer ima seme za debelo repo – pleve Orači na dvorišču zaorjejo in posejejo pleve. Za opravljen obred pa dobijo od gospodinje še darove, klobaso, jajca in pijačo.

Kopjaši

Ženitovanjski kopijaši so postali sestavni del Fašenka v Markovcih. Ljudje so jih sprejeli za voditelje celotnega pustnega sprevoda. Na kurentovanju sodeluje 6 do 8 kopjašev. To so fantje ali možje v pražnji črni obleki, beli srajci in s kravato ter črnimi škornji. Za klobukom imajo pušeljc s tribarvnimi svilenimi trakovi. Preko desnega ramena na levi bok pa si pripno belo-modro-rdečo slovensko zastavo. V rokah imajo leseno kopje s številnimi raznobarvnimi trakovi.

Kopaši stopajo na čelu pustnega sprevoda in plešejo svoj ples. Pri tem mečejo kopje visoko v zrak. Velika sramota za kopjaša je, če svojega kopja ne ujame in mu pade na tla.

Kopanja

V primeru, da se ne omoži nobeno dekle ali ne oženi noben fant, v Markovcih vlačijo leseno korito, kopanjo. Pri tem sodelujejo fantje, ki izdelajo posebno lutko, ki predstavlja nevesto – žensko bluzo z rokavi in glavo natlačijo s slamo, na glavo narišejo obraz in mu zavežejo ruto, k rokavom prišijejo še rokavice. Tako nevesto namestijo v korito, ga prekrijejo s smrečjem in okrasijo s pisanimi trakovi. Korito naložijo na voziček, ki ga vlečeta dva fanta v ženski preobleki (dolgo krilo, bluza, predpasnik, naglavna ruta in plet preko ramen, debele nogavice in visoki čevlji). Za koritom stopajo fantje, našemljeni v ženske in z venci čebule (lüka) v rokah.

Včasih se je takšna skupina ustavljala pri hišah, kjer so imeli sinove, godne za ženitev. Tam so ponujali to svojo nevesto.

Medved

K pustu sodi tudi medved, katerega sta dve vrsti. Prvi ima hlače in jopič iz vrečevine, natlačene s senom. Glavo ima medvedjo, narejeno iz blaga in koščkov kožuhovine. Nekateri medvedi pa imajo hlače, jopič in glavo iz ovčjega kožuha. Na glavi so ušesa, odprtina za oči in gobec z rdečim žrelom ter zobmi iz belega fižola.

Medved mora plesati, preskakuje ograje in klopi, ves čas godrnja – »vuli«. Medveda vodi gonjač, ki je največkrat oblečen v cigana.

Rusa

Rusa je konjska živalska maska, s katero so skušali vplivati na zdravje in plodnost konj. Za ruso sta potrebna dva fanta, ki nosita okoli 2 metra dolgo leseno ogrodje. Njegovi daljši stranici sta povezani s petimi ali šestimi v lok ukrivljenimi vejami. Ogrodje je pokrito s ponjavo. Spredaj je lesena glava z ušesi, iz gobca pa moli dolg rdeč jezik. Spodnja čeljust je gibljiva in jo prvi fant premika s spuščanjem vrvice. Zadaj ima rep, pod njim pa visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo prašnike. Na hrbtu ji jezdi lutka iz cunj – »faček«.

Ruso spremljata pobirač in gonjač, ki si obraze zakrijeta z masko ali namažeta z barvicami. Oblečena sta v stara oblačila. Gonjač ima bič, pobirač pa košaro. Rusa je zelo nagajiva pustna maska – meče se po tleh, brca in hlasta okoli sebe. Če pa se rusa na dvorišču sama od sebe uleže na tla, je to zelo slabo znamenje.

Vile

Novodobni in umetni pustni lik so vile iz Zabovec na Ptujskem polju. Pojavljati so se začele v letih tik pred drugo svetovno vojno in danes predstavljajo del pustnega utripa.

V vile se oblečejo dekleta. Na sebi imajo bele obleke s pletom preko ramen in papirnato krono na glavi. Izmed svojih vrstnic si izberejo kraljico, ki ima večjo in lepšo krono kot ostale vile. Na dvorišču ali v hiši se postavijo v krog in zaplešejo okoli kraljice. Pri tem pojejo pesmi, ki prerokujejo dobro letino. Njihova posebnost je, da jih domači obdarujejo v glavnem z denarjem.

Piceki

Ta pustni lik je v Sloveniji prav najbolj razširjen v Markovcih. V piceka se našemi fantič, ki se obleče v bele hlače. Nadene si oblačilo, ki spominja na staro žensko spodnjo krilo, speto okoli vratu. Obraz si namaže z barvicami. Na glavi ima kapo iz kartona, ki je okrašena s pisanimi trakovi. Potem zajaše leseno palico, ki ima spredaj kurjo glavo, zadaj pa šop kurjih peres.

Piceke spremlja pobirač, ki je deček. Oblečen je v stare hlače, srajco in moder predpasnik, na glavi ima klobuk. V rokah ima košaro s plevelom, semenom in grablje. Taka skupina hodi od hiše do hiše in domačim želi dobro letino in nesnost kokoš.

Kürika

Kura predstavlja ptičjo masko s Ptujskega polja, s katero želijo zdravja pri kokoših. Ima veliko telo valjaste oblike, ki je narejeno iz lahkega ogrodja.

Prekrito je s papirjem in oblepljeno s perjem. Telo je v sredini debelo, na obeh koncih pa prišiljeno. Spredaj je nameščena kurja glava,zdaj pa rep iz perja. Skozi odprtino na spodnjem delu se povleče deček – vidne so samo njegove noge. H kuri spada še pobirač.

Vir: Fašenk