Slavi KoširSlavi Košir
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Porast dela na črno

| 29.03.2014, 07:00

Da so v preteklem letu kupili blago ali plačali storitve, povezane z delom na črno, priznava 11 odstotkov Evropejcev. Da so za svoje delo prejeli neprijavljeno plačilo, pa štiri odstotke, kaže raziskava Eurobarometer o delu na črno v državah članicah Evropske unije. Slovenija je med državami z največjim porastom ponudbe dela na črno, so sporočili iz Bruslja.

Glavni razlog so nižje cene

Kot je razvidno iz raziskave, ki jo je objavila Evropska komisija, so trije odstotki vprašanih od svojega delodajalca plačilo delno prejeli v gotovini, na roko. 60 odstotkov sodelujočih jih kot glavni razlog za nakup neprijavljenega blaga ali storitev navaja nižje cene, 22 odstotkov pa usluge prijateljem. Polovica vprašanih med glavnimi razlogi za delo na črno navaja obojestransko korist, sledijo težave pri iskanju redne zaposlitve, previsoki davki in pomanjkanje drugih prihodkov.

Evropejci za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravijo 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov. Največ povpraševanja je po domačih popravilih in prenovah, popravilih avtomobilov, čiščenju na domu in hrani.

Ponudba dela na črno se je v primerjavi z letom 2007 v nekaterih državah, na primer v Latviji, močno zmanjšala, v nekaterih državah, denimo Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji, pa močno povečala. Raziskava kaže, da je poslabšanje razmer na trgu dela od leta 2007 povzročilo porast zasebne ponudbe dela na črno. Prav tako je zaznati večjo sprejemljivost plačevanja na roko.

Ukrepi za boj proti delu na črno

Med ukrepi držav članic za boj proti delu na črno, ki so se izkazali za uspešne, so v Bruslju izpostavili neposredne davčne spodbude ali kupone za storitve, ukrepe za spodbujanje davčne morale ter ukrepe za lažje odkrivanje in strožje sankcije.

Tudi Slovenija sprejema ukrepe za boj zoper ta pojav. V DZ je namreč predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki naj bi olajšal zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela, kot je pomoč v gospodinjstvu, hkrati pa zvišuje globe za kršitelje.

Poslovil se je dr. Karel Bedernjak (photo: Škofija Murska Sobota) Poslovil se je dr. Karel Bedernjak (photo: Škofija Murska Sobota)

Gorel je za ustanovitev murskosoboške škofije

Verniki in duhovniki se poslavljajo od duhovnika, moralnega teologa, pobudnika ustanovitve soboške škofije in številnih pastoralnih idej, ter velikega dobrotnika našega radia dr. Karla Bedernjaka, ...

Eva Meštrović (photo: Jože Bartolj) Eva Meštrović (photo: Jože Bartolj)

Na Sinjem vrhu spet Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, kjer poteka 31. likovna kolonija Umetniki za Karitas je danes dan odprtih vrat, od 17. ure naprej pa bo na ogled tudi razstava nastalih in darovanih umetniških del, ...

Zaposleni na Oddelku za pediatrijo SB Slovenj Gradec (photo: SB Slovenj Gradec) Zaposleni na Oddelku za pediatrijo SB Slovenj Gradec (photo: SB Slovenj Gradec)

Srce v dresu – podaj naprej!

Po vsej Koroški in še širše med 8. avgustom in 10. oktobrom 2025 poteka dobrodelni turnir Srce v dresu – podaj naprej! Združuje zdravje, šport, solidarnost in srčnost. Dogodivščine želijo povezati ...

Jože Možina in Roman Tomc sta bila gostja oddaje Pogovor o (photo: ARO) Jože Možina in Roman Tomc sta bila gostja oddaje Pogovor o (photo: ARO)

Tudi komunizem je bil in ostaja zločinski režim

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, 23. avgust, smo v Sloveniji prvič obeležili leta 2011na Ptuju. Takrat je akademik Jože Trontelj opozoril, da je treba spomin na ...