Taras Ševčenko
Taras Ševčenko – ob 200. obletnici rojstva
Slovenija Tone Gorjup
Kljub negotovim razmeram v domovini ukrajinski narod doma in po svetu praznuje te dni 200. obletnico rojstva narodnega buditelja, pesnika in slikarja Tarasa Ševčenka. To kar Slovencem pomeni Prešeren, je Ševčenko Ukrajincem. V slovenskem prostoru smo ga pred stoletjem spoznali po zaslugi duhovnika Jožeta Abrama, pred leti pa so Ukrajinci, ki živijo pri nas, začeli prirejati kulturne dneve Tarasa Ševčenka v Sloveniji in obnavljati vezi med obema narodoma.
Ukrajina, ki preživlja težke čase, se te dni spominja 200-letnice rojstva svojega največjega pesnika Tarasa Ševčenka, ki velja za utemeljitelja ukrajinske književnosti. Njegov jubilej bomo obeležili tudi v Sloveniji. Veleposlaništvo Ukrajine, občina Komen in Ukrajinci v Sloveniji pripravljajo v soboto, 15. marca, opoldne v Štanjelu, pri hiši duhovnika Jožeta Abrama, kjer stoji njegov doprsni kip, slavnostno akademijo. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo slik Tarasa Ševčenka. Že nocoj se bodo ukrajinskega pesnika spomnili v Literarnem nokturnu na programu Ars, kjer boste slišali nekaj njegovih pesmi. Slovenci smo se z njim srečali pred dobrim stoletjem po zaslugi primorskega duhovnika Jožeta Abrama Trentarja, ki je raziskoval kulturno zgodovino Ukrajine ter veliko prevajal iz ukrajinščine. Leta 1907 je prevedel in izdal Ševčenkovo pesniško zbirko Kobzar; faksimile njegove izdaje je leta 2007 izdala Družina. Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji, so se pred leti povezali v društvo in glavni kulturni dogodek v drugi domovini poimenovali po Ševčenku. Prireditev poteka vsako leto v mesecu marcu.
Taras Ševčenko na kratko
Rodil se je 9. marca leta 1814 blizu Kijeva. Njegova domovina je bila takrat del carske Rusije. Po zgodnji smrti matere in očeta je postal grajski hlapec. V mladih letih so v njem odkrili nadarjenega slikarja in pesnika, zato ga je znani ruski umetnik Karl Brjullov odkupil in s tem je Taras Ševčenko postal svoboden umetnik. Pozneje je bil član tajnega slovanofilskega Ciril-Metodovega bratstva v Kijevu, zato je moral v pregnanstvo. Po vrnitvi v domovino je živel v Peterburgu in tam umrl leta 1861. Velja za največjega ukrajinskega pesnika, čeprav se je najprej uveljavil kot slikar. Bil je izrazit romantik, pozneje se je približal realizmu. Pisal je osebnoizpovedno liriko, balade, lirsko-epske pesnitve in drame, v izgnanstvu pa tudi romane. Oblikovno se je opiral na ljudsko pesništvo. Med njegovimi najboljšimi deli so zbirka pesmi Kobzar, pesnitev Hajdamaki in roman Umetnik. Taras Ševčenko že od nekdaj velja za borca ukrajinske neodvisnosti.
...
In pozabi se sramotna,
davna zgodovina,
oživi spet dobra slava,
slava Ukrajine,
in svit jasni, nevečerni
tiho spet zasveti --------
Prosim vas, rotim vas, bratje,
dajte se objeti!
