Mednarodna skupnost okrepila prizadevanja za mirno rešitev razmer v Ukrajini
Svet | 04.03.2014, 15:14
Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v dogajanje v Ukrajini. Mednarodna skupnost je še bolj okrepila diplomatska prizadevanja za mirno rešitev razmer na ukrajinskem Krimu, pa tudi pritisk na Rusijo. Zunanji ministri Evropske unije so tako na izrednem zasedanju Moskvi zagrozili z ukrepi, če ne bo hitro ukrepala in umaknila svojih enot s Krima.
Evropska unija poziva Rusijo, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje ter brez odlašanja pristane na poziv Ukrajine k posvetovanjem, piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri v Bruslju na včerajšnjem zasedanju. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je bil vidno zaskrbljen. „Evropa je brez dvoma v najhujši krizi po padcu Berlinskega zidu. 25 let po koncu blokovske delitve nam grozi nova delitev Evrope.“
Tudi švedski zunanji minister Carl Bildt je obsodil rusko brezobzirnost. „Zelo odločno obsojamo rusko agresijo in okupacijo Krima. Seveda bomo iskali politično rešitev, a pogoj za to je umik ruskih sil in preklic grožnje z napadom na Ukrajino.“
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je zadovoljen, ker unija ni zaprla vrata političnemu dialogu z Rusijo. „Lahko povem, da je bila razprava izjemno težka in naporna. Sem zadovoljen, ker smo po posvetu sklenili, da se nadaljuje dialog z rusko stranjo. Zelo pomembno je, da so bili sprejeti ukrepi, ki še vedno odpirajo možnost dialoga z rusko stranjo.“ Zadovoljen je predvsem zato, ker dogovorjeni ukrepi za zdaj ne bodo imeli posledic za slovensko gospodarstvo, saj je Rusija pomembna gospodarska partnerica Slovenije; prav tako je pomembna za energetsko oskrbo.
Še vedno pa je kritičen začasni premier Ukrajine Arsenij Jacenjuk. „Vemo, da ima Ruska federacija svoje interese, a ji jasno sporočamo: za uresničitev svojih interesov nimate pravice teptati naših.“
O razmerah v Ukrajini so govorili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta bo poslala predhodnico opazovalcev v Ukrajino, zaradi nasprotovanja Rusije pa še ni dogovora o opazovalni misiji. Govorili so tudi o možnosti oblikovanja kontaktne skupine za Ukrajino, kar je predlagala nemška kanclerka Angela Merkel. Po trditvah Berlina je to idejo podprl tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ta je danes novinarjem zatrdil, da možnost napotitve ruske vojske v Ukrajino ostaja, a zaenkrat po njegovem ni nobene potrebe po tem. Napovedal je, da bo Rusija pravice svojih in ukrajinskih državljanov v Ukrajini branila z vsemi sredstvi, še enkrat pa je poudaril, da je Viktor Janukovič edini legitimni ukrajinski predsednik.
Oglasil se je tudi ameriški predsednik Barack Obama. Meni, da je Rusija na napačni strani zgodovine in krši mednarodno pravo. Zagotovil je, da bodo ZDA v primeru, da Rusija nadaljuje na sedanji poti, sprejele vrsto ukrepov, gospodarskih in diplomatskih, ki jo bodo osamili. Rusijo je vnovič pozval, naj sprejme mednarodne opazovalce, če jo res skrbi spoštovanje pravic vseh prebivalcev Ukrajine.
Glede razmer v Ukrajini se je oglasil tudi slovenski politični vrh. Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil vse diplomatske napore mednarodne skupnosti, ki bi rešili nevarno zaostrovanje razmer po mirni poti. Premierka Alenka Bratušek pa je menila, da se moramo vsi potruditi in narediti vse, da v Ukrajini ne pride do oboroženega spopada.
Bogomil Ferfila: Takšnega zapleta ni pričakoval nihčeRešitve glede krize v Ukrajini še ni na vidiku, je po dolgem in napornem srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom danes dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Smo pa za komentar o razmerah v tej nemirni državi povprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede Bogomila Ferfilo. Ta je za naš radio dejal, da takšnega zapleta v Ukrajini ni pričakoval nihče.
„Zlasti ne v Evropski uniji, ki je najbolj na robu tega dogajanja in najbolj prizadeta. Lahko pa rečemo, da tu v veliki meri krivda ravno na strani EU, ki je do Ukrajine igrala politiko velesile. Napake so bile storjene lahkomiselno in so po nepotrebnem izvale Rusije. Kriza je takšna kot je in je težko napovedati kako se bo razvijala.“
Ena od posledic nemirov je tudi posredovanje Združenih držav Amerike. Washinton je že ustavil vojaške in trgovinske odnose z Rusijo. Ferfila meni, da sta zdaj možna dva scenarija – da se bodo stvari razrešile ali pa še bolj zaostrile. „Mislim, da od ZDA kakšne velike pomoči ni za pričakovati. Ta sprejema, da gre za neposredno soseščino velike Rusije. To je stvar Evropske unije, ki pa ima seveda proti Rusiji zvezane roke. Morate namreč vedeti, da je večina evropske energije vezana na evropski plin in nafto. In to predsednik Putin dobro ve. Ve, da zlasti Nemčija in še nekaj je držav, ki v celoti dobivajo 100% energijo iz Rusije. Računajo lahko na to, da četudi bi lahko prišlo do scenarija delnega ali popolnega razpada Ukrajine, bo svet to težko sprejel, a bodo morali to pač „pogoltniti".“
Ferfilo smo povprašali tudi za komentar, kakšen delež ima naša država pri dogajanju v Ukrajini. Spomnimo, da je minister Karl Erjavec ponudil, da bi Slovenija med Ukrajino in Rusijo odigrala vlogo mediatorja. Ferfila meni, da gre za nerealno ponudbo.
