Kapela KC - polna ljudi združenih v molitvi
Vrstijo se odzivi na prepoved molitve za nerojene
Slovenija | 21.03.2014, 14:04 Marjana Debevec
Spletni portal Delo.si je v sredo poročal, da je vodstvo UKC prepovedalo sodelovanje Zavoda ŽIV!M pri že ustaljeni maši za nerojene v kapeli kliničnega centra. Pred meseci so župniku kapele prepovedali, da bi imel mašo za nerojene v avli, tokrat pa so šli še korak dlje in prepovedali namen maše – torej, da maša na materinski dan ne sme biti posvečena nerojenim otrokom in njihovim staršem.
Po vsej Sloveniji se vrstijo odzivi na prepoved molitve za nerojene v kapeli ljubljanskega kliničnega centra. V zavodu Iskreni.net so zapisali, da je molitev vedno v dobro drugega. Kako bi jo torej lahko kdo razumel kot žalitev?. Pišejo tudi o medijskem pritisku na vodstvo UKC, češ da gre pri že ustaljeni maši, ki je vsako leto na praznik Gospodovega oznanjenja, za sporno dejanje.
»Nerazumna in necivilizirana odločitev Simona Vrhunca, SD-jevega direktorja ljubljanskega Kliničnega centra, da se za nerojene otroke in njihove starše v kapeli kliničnega centra ne sme moliti, ruši temeljne standarde človečnosti.
Za ogrožene, mrtve in žrtve se je vedno molilo in z njimi sočustvovalo, sedaj pa se ne bi smelo več? Zakaj?
Najbolj temeljno civilizacijsko pravilo je, da imamo do pokojnih in žrtev spoštljiv in sočuten odnos. Sofoklesova Antigona je tvegala življenje, da bi dostojno pokopala brata. S tem je postavila etičen standard odnosa do mrtvih v grški in zahodni civilizaciji.
Nerojeni otroci ne smejo imeti niti groba. Nikjer ne sme biti sledu o njih. Njihovi starši ne smejo žalovati, ker naj njihove bolečine ne bi bilo. Je ne sme biti.
Pa so. Ne eden, ampak na stotine milijonov mrtvih nerojenih otrok! Tudi prizadeti mame in očetje so. Tudi njih je na stotine milijonov. Desettisoči tudi v Sloveniji. Trpijo zaradi spontanega splava ali odločitve, ki so jim jo zavajajoče predstavljali kot njihovo ustavno pravico. Sedaj mnogi čutijo, kako hudo je, ko te doleti ta »pravica«.
Nerojeni otroci in njihovi starši so žrtve. Zakaj se za njih ne sme moliti? »Z molitvijo za umrle med postopkom umetne prekinitve nosečnosti bi lahko bile prizadete osebe, ki so se v skladu z njihovo ustavno pravico odločile za umetno prekinitev nosečnosti zaradi kakršnihkoli osebnih razlogov.« Tako vodstvo Kliničnega centra v svoji izjavi.
Moliti naj se ne bi smelo, ker bi lahko bil kdo prizadet?! Pri splavu je s smrtjo gotovo najhuje prizadet nerojeni otrok. Prizadeti so njegova mama, oče, morda tudi bratci in sestrice ter stari starši. Kakšna dvoličnost! Kot da bi molitev ubijala?!
Če je dolžnost kliničnega centra, da v skladu z veljavno ureditvijo izvaja splave nerojenih otrok, pa prav gotovo ni njegova dolžnost niti pristojnost, da ovira in prepoveduje molitev za nerojene otroke in njihove trpeče starše ter sočustvovanje z njimi.
Prosim vodstvo Kliničnega centra, da se opraviči za svoje nestrpno ravnanje in dovoli sočustvovanje in molitev za največje žrtve splava – nerojene otroke in njihove starše«, še piše Aleš Primc.
Objava v Delu o prepovedi molitve za nerojene v kapeli Kliničnega centra je po besedah njegove predsednice Valentine Pikelj pretresla tudi Zavod Božji otroci. Za naš radio je povedala, da v zavodu prisluhnejo tudi ženam, ki so naredile splav.
»Dolga leta v podzavest potisnjena travma, nerazumljive depresije in telesne bolečine, neprestani očitki vesti, porušeni odnosi in sreča v družini, vse to postane pretežko breme, da bi ga človek sam mogel nositi. Ko so preizkušena vsa mogoča zdravila in zdravilci, ostane, kar se zdi mogoče najbolj nesmiselno: molitev, upanje v ljubezen, ki odpusti vse, in vero v posmrtno življenje, kjer imajo nerojeni otroci svoje mame radi, kot imajo one rade njih. Po pogovorih, molitvi, maši, se zmorejo ženske zjokati, počasi začnejo odpirati srce miru, ki ga svet ne more dati.
Univerzitetni klinični center, ustanova, ki skrbi za celostno zdravje pacientov, pa prepove ljudem na svojem teritoriju dostop do vira olajšanja, okrepitve, čeprav ni v nasprotju z dognanji medicine.
Sama sem izgubila nerojenega otroka. Preko molitve, maš, mi je dano, da živim odnos z njim in čakam, da se bova enkrat objela. Da bi takšna tolažba bila dana vsem materam nerojenih otrok!«, je še povedala Valentina Pikelj.
Zavod kul.si pa je pripravil peticijo z naslovom: "Za spoštovanje pravice do molitve v Kliničnem centru v Ljubljani." V njej piše:
"Vodstvo Kliničnega centra v Ljubljani prosimo, da pojasni svoje protiustavno in nezakonito omejevanje verske svobode s tem, ko je prepovedalo molitev in obhajanje svete maše za pokojne otroke – rojene in nerojene ter trpeče starše na letošnji materinski dan (25. 3. 2014). Omenjeno dejanje predstavlja grob poseg v svobodo vesti in veroizpovedi, ki jo zagotavlja 41. člen Ustave RS (URS). S prepovedjo obhajanja te svete maše je vodstvo Kliničnega centra kršilo pravico do izražanja vere in nesprejemljivo poseglo v svobodo delovanja verskih skupnosti, ki jo zagotavlja 7. člen Ustave RS. Vodstvo kliničnega centra se je s tem postavilo v vlogo nedemokratičnega cenzorja, ki želi odločati o vsebini verskega obreda. To je v praksi modernih demokratičnih držav povsem brez primere. Če bo ta sporna odločitev vodstva UKC obveljala, bo prišlo do nedopustnega posega v pravice vseh verujočih ne glede na veroizpoved.
Povezava do peticije:
"Za spoštovanje pravice do molitve v Kliničnem centru v Ljubljani!"
Vodstvo Kliničnega centra zato prosimo:
1. da čim prej prekliče prepoved obhajanja svete maše za pokojne otroke in trpeče starše in
2. se javno opraviči za nedopustno kršenje temeljnih človekovih pravic ter protiustavno in nezakonito omejevanje pravic verujočih držvljank in državljanov.”
