Knjige po bolj dostopni ceni?
Slovenija | 08.02.2014, 08:00
Slovenija se je pridružila 12-im državam Evropske unije, kjer velja enotna cena knjige. Eno glavnih določil zakona je, da cena knjige ostaja pol leta nespremenjena na vseh prodajnih mestih. Po besedah resornega ministra Uroša Grilca zakon postavlja le minimalna pravila, s katerimi založnike spodbuja k oblikovanju cene, ki bo kupcu bolj dostopna. Mnenja slovenskih založb ob tem so različna.
Poslanci v enotni ceni knjige vidijo prednosti
Določitev enotne cene knjige je omejena le na šest mesecev, dovoljene pa so tudi izjeme, denimo pri nakupu knjig v prednaročilu in pri serijah ter na knjižnih sejmih in predstavitvah. Knjiga je kulturno blago, zato je minister Uroš Grilc pred glasovanjem, to je bilo 30. januarja v DZ, pozval poslance, da podprejo 13 členov dolg zakon in pripomorejo, da postanemo 13. država v EU-ju z njim.
Poslanske skupine so v predstavitvah stališč večinoma izrazile naklonjenost predlogu zakona. Aljoša Jerič (PS) je dejal, da so v njihovi poslanski skupini prepričani, da bo zakon omogočil pestrejši in raznovrstnejši trg, ki bo spodbudil tudi bralno kulturo.
Majda Potrata (SD) predlog zakona razume le kot začetek urejanja knjižnega trga. Zakon bo po njenih besedah onemogočil tudi špekulacije, da bi prvi kupci - posredno prek knjižnic tudi država - kupovali po dražji ceni.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pozdravlja namero zakona, ki želi zavarovati knjigo pred pretirano komercializacijo, podobno tudi Ljudmila Novak (NSi), ki je opozorila, da je področje knjige posebnega pomena, zato je prav, "da knjigo zaščitimo in ji pomagamo". Sprašuje pa se, ali bo ureditev šestih mesecev dovolj dolga za dolgoročne učinke zakona.
Po mnenju Janeza Ribiča (SLS) je zakon neškodljiv, ni pa prepričan, da bo uresničil pričakovane cilje predlagatelja.
Po besedah Jožefa Jerovška (SDS) pa zakon prinaša zgolj to, "da bomo povsod po Sloveniji dobili knjigo za isti denar", pri tem pa dvomi, da je zakon tudi koristen. Dvomi tudi, da bodo zaradi zakona knjige cenejše. Opozoril je še, da zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo ter da omejuje prosto določanje cen na trgu. Boji se še, da bo zakon ščitil predvsem velike založnike in knjigotržce, ki bodo vsem določali ceno.
Založbe z mešanimi občutki
Zakon že od vsega začetka podpirajo v založbi Mladinski knjiga. Verjamejo, da na daljši rok prinaša več pozitivnih učinkov. Novi zakon podpirajo tudi v Beletrini - nekdanji Študentski založbi - četudi menijo, da gre zgolj za prvi korak na še dolgi poti do urejenih razmer. Kot so dodali, načeloma podpirajo vsakršno urejanje razmer na sicer močno ogroženem trgu knjige. Podobno razmišljajo tudi v založbi Miš.
Večje urejenosti stihijskega knjižnega trga si obetajo tudi v Celjski Mohorjevi družbi, čeprav, kot opozarjajo, "predpis sam po sebi gotovo ne more spremeniti kulturnih in bralnih navad ali razvad Slovencev". V založbi Modrijan pravijo, da je zakon brezpredmeten, saj že doslej knjigam "nismo znižali cen prej kot v enem letu".
Do zakona je zelo kritičen direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, ki je eden od pobudnikov združenja neodvisnih založnikov. „Glavni namen zakona je ščitenje pred nelojalnimi trgovci z Amazonom na čelu, ki uničuje knjižni trg. To samo po sebi ni slabo, premalo pa upošteva specifiko slovenskega trga," je pojasnil Zavrtanik.
Zavrtanik krivdo za nesprejemljiv zakon deloma pripisuje združenju slovenskih knjigotržcev, v glavnem pa kar državi, ki, kot pravi, "od knjige pobere dvakrat več davka, kot ji ga vrne".
