Papež odobril dekrete za dva primera mučeništva in tri primere junaških kreposti
Cerkev po svetu |
Papež Frančišek se je sestal s kardinalom Angelom Amatom, prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov. Med avdienco je ta vatikanski dikasterij pooblastil, da objavi dekrete za dva primera mučeništva in tri primere junaških kreposti.
Mučeništvo je bilo priznano italijanskemu duhovniku in minoritu Francescu Ziranu, ki je bil ubit iz sovraštva do vere leta 1603 v Alžiriji. Rojen je bil na Sardiniji in postal duhovnik pri dvaindvajsetih letih. Ko so gusarji, ki so se izkrcali na italijanskem otoku, njegovega sorodnika kot sužnja odpeljali v Alžirijo, je Francesco zbral denar za odkupnino in odpotoval za njimi z namenom, da ga osvobodi. Toda ko je prispel v Alžirijo, so vklenili tudi njega in ga odpeljali v ječo, kjer je našel mnoge druge kristjane. Obsojen je bil na smrt, a še pred usmrtitvijo je svojim sotrpinom z zaupanjem v Boga dal pričevanje, da bi ostali močni v veri.
Mučeništvo je bilo priznano tudi laiku Pavlu Yun Ji-chungu, skupaj s 123 tovariši, ki so bili ubiti iz sovraštva do vere v obdobju med 1791 in 1888 v Koreji. To je bil čas obdobja preganjanja kristjanov. Pavel Yun Ji-chung je bil rojen v plemiški družini. Za katoliško vero se je začel zanimati v času študija in po procesu spreobrnjenja je prejel zakrament svetega krsta. Kasneje je katolištvo sprejela cela njegova družina. Ko je umrla njegova mati, se je Pavel na njeno poslednjo željo odločil za katoliški pogreb. Za to pa je nato izvedela oblast in odgovorila z navalom besa. Pavel je bil skupaj z bratrancem podvržen zasliševanjem. Od njiju so zahtevali, da se odpovesta svoji veri in izdata imena drugih katoličanov. Njun odgovor je bil, da se vere „ne more iz nobenega razloga zapustiti“. Ubita sta bila, medtem ko sta molila h Kristusu in Devici Mariji.
Junaške kreposti pa so bile potrjene mehiškemu škofu Jezusu Mariji Echavarríji y Aguirreju ter duhovniku in frančiškanu Faustinu Ghilardiju (Guglielmo Giacomo) iz Italije; oba sta živela na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav tako je papež potrdil junaške kreposti sestri Mariji Rocío križanega Jezusa (Maria Giuseppa Rodríguez Xuárez de la Guardia), španski redovnici iz kongregacije sester Božje ljubezni, ki je živela med leti 1923 in 1956.
Vir: Radio Vatikan
