Dr. Janez Bogataj
Prešernova nagrada in nagrajenci 2014
Jože Bartolj
Ljubljanski Cankarjev dom je gostil državno proslavo s podelitvijo nagrad ob slovenskem Kulturnem prazniku. Prejemnika velikih Prešernovih nagrad za opus sta pisatelj Vladimir Kavčič in skladatelj Pavle Merku. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli akademska slikarka Alenka Sottler, režiser Jernej Lorenci, pesnik Vladimir Kos, igralka Vesna Pernarčič, režiser Jože Možina in Slovenski tolkalni projekt.
Po interpretaciji Prešernove Zdravljice dramske igralke Silve Čušin, je o institutu Prešernovih nagrad spregovoril novi predsednik Upravnega odbora dr. Janez Bogataj, ki je to mesto zasedel januarja po smrti dotedanjega predsednika akademika Jožeta Trontlja. Bogataj je menil, da je potrebno institucijo Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti.
Prejemnik velike Prešernove nagrade za opus, pisatelj Vladimir Kavčič je v zahvalnem govoru, ki bi bil sicer lahko tudi politični, opozoril na tukaj in zdaj. S svojim kratkim govorom se je publike bolj dotaknil drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Pavle Merku, ki se že deset let bojuje z boleznijo. "Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel," je v šali sklenil Merku.
Tudi letos se nismo uspeli izogniti nespodobnim polemikam ob podelitvi Prešernovih nagrad. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, je to poimenoval dokaz, da nagrade niso okostenela stalnica, a hkrati tudi priložnost za razmislek, kako pri podeljevanju nagrad kaj spremeniti.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: akademska slikarka Alenka Sottler za razstave v Mariboru in Ljubljani ter za ilustratorski opusu, ki ga je mogoče uvrstiti v sam vrh domače ilustracije, režiser Jernej Lorenci za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva, pesnik Vladimir Kos za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, igralka Vesna Pernarčič za odigrane vloge v zadnjih dveh letih še posebej Emme Rothner v predstavi Proti severnemu vetru in nepozabne Marlene v predstavi Marlene Dietrich, Slovenski tolkalni projekt za poustvarjalno delo v zadnjih dveh letih in režiser Jože Možina za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj. Odločitev, da njegov dokumentarni film o Pedru Opeki prejme nagrado, je dvignila nekaj prahu, a vendar je prepričan, da je naredil dober film in kamero usmeril v pomembno temo.
Slovesno podelitev je zaključil kulturni program, ki je vseboval dela letošnjih nagrajencev. Ta dokazujejo, meni režiser prireditve Matej Filipčič, da živeti umetnost pomeni presegati čas ter da je umetnost privilegirana izkušnja časa.
