Nataša v pogovoru z dijaki
Prelomno obdobje
Začenja se znova, za vsako generacijo prihodnjih srednješolcev znana zgodba, kam naprej na izobraževanje in po znanje poklicnih spretnosti ter veščin? V ta namen, za lažjo izbiro, se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 24. in 25. januarja, začenja sejem izobraževanja in poklicev, Informativa. V soboto, 25. januarja pa tudi Gimnazija Želimlje in Dom Janeza Boska spet odpirata svoja vrata obiskovalcem, ki jih zanima življenje v njihovi ustanovi. Obiskali smo jih tudi mi in s tamkajšnjimi dijaki posneli Dijaško oddajo.
Dragocena šola prilagajanja
Z dijaki gimnazije Želimlje smo se pogovarjali o življenju s sovrstniki v tamkajšnjem Dijaškem domu. O domotožju, prilagajanju, prednostih, ...
Janez: „Če si vajen svoje sobe, je vsekakor drugače, če si potem sobo deliš še s kom. Nekdo rad bere knjigo pozno ponoči, pušča obleke razmetane po sobi, se rad dolgo časa zadrži v kopalnici in podobno. Vsak od nas ima kakšno razvado, ki jo prinese s seboj od doma. Toda prijateljstvo do „cimrov“ pretehta morebitna nesoglasja. Nekaj posebnega je imeti „cimre“, s katerimi preživiš večino časa štirih let.“
Špela: „Dobri profesorji so gotovo skupni imenovalec naše gimnazije. Zanimajo se za nas in z njimi se lahko marsikaj dogovorimo. Dostikrat se nam spreminjajo urniki, a se na to hitro privadiš. Zdi se mi, da je na začetku razlika med tistimi, ki se vozijo vsakodnevno v gimnazijo in med tistimi, ki med tednom živijo v Domu. Med seboj se več družijo. A s časoma se tudi te razlike premostijo in razred se ujame.“
Petra: „Med seboj se vsi poznamo in zato lažje navežemo stike in razvijemo prijateljstva. Glede na druge srednje šole, mi prej začnemo s poukom in ga prej zaključimo, pred seboj imamo potem dolgo popoldne, v njem pa tudi več časa za pripravo na nov šolski dan. Prve noči so bile v Domu gotovo zelo drugačne. Vse je novo, a s časoma se navadiš, da je zdaj in bo naslednja štiri leta, tu tvoj novi dom med tednom. Dobiš tudi nove prijatelje, ki nadomestijo stara prijateljstva. Vsekakor moraš upoštevati druge, da drugi lahko upoštevajo tebe. Je dragocena izkušnja, ki nauči, kako živeti z drugimi.“
Miha: „Ob 10. uri zvečer v Domu nastopi tišina in takrat je čas, ko vsak lahko prime svoj telefon in pokliče starše. V Domu imamo veliko stvari, od telovadnice, kjer so številne možnosti za šport, tu so še ostale dejavnosti, različni krožki, ki ne, da nam omogočajo pozabiti na dom in starše, pač pa nam pomagajo kakovostno preživeti prosti čas. Fino je, ker je vse tako blizu skupaj in tu je časovnih izgub zelo malo. Fazani se za delitev sobe odločimo po instinktu, običajno prvi vtis ne vara. Velika prednost domskega življenja je tudi bližina sošolcev, lahko ti takoj razložijo snov, ki je morda ne razumeš. Vem, da mnogi drago plačujejo učne ure v popoldanskem času.“
Tina: „Meni je bilo vse drugače. Nisem pričakovala, da bom šla kam daleč. Mislila sem, da se bom šolala blizu svojega domačega kraja. Potem pa je prišla od nekod spontana ideja za Želimlje in z njo tudi potreba po življenju v Domu. Z menoj sta prišli še dekleti iz iste osnovne šole, vendar sem si želela spoznati čim več novih ljudi in tako izbrala sobo z dekletoma, ki ju prej nisem poznala. Še vedno smo skupaj v sobi in se zelo dobro razumemo. Če se kdaj zgodi, da sta moji sostanovalki odsotni, mi je hitro dolgčas.“
Če bi tudi vi radi podrobneje spoznali življenje, utrip Dijaškega doma in Gimnazije Želimlje, povabljeni na dan odprtih vrat v soboto, 25. januarja. Program se bo začel ob 10.00, zaključil pa s sklepno prireditvijo, ob 12.00. Vabljeni!
