Čebelji pridelki - čudoviti dar narave

| 06.01.2014, 16:10

Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Tisočletja je bil edino sladilo, pozneje pa so raziskovalci v njem našli še veliko drugih snovi, ki so potrebne v prehrani. Za stare civilizacije je imel posebno moč in je bil cenjen kot zdravilo. V starem Egiptu so ga uporabljali kot darilo kralju, darilne posodice z medom so našli v grobovih faraonov, že takrat so znali pripravljati tudi medico.

Tudi v Svetem pismu je med večkrat omenjen. Hipokratovo najljubše zdravilo je bil med, cenil ga je tudi Pitagora. Še več, bil je prepričan, da bi umrl 40 let prej, če ne bil jedel medu. Tudi v današnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje, še posebej v mrzlih jesenskih in zimskih dneh.

Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka na Čebelarski zvezi Slovenije, pravi, da so čebelji pridelki popolnoma naravna živila, saj so neposreden dar čebel. Te žuželke z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter človeka, poleg tega pa nam ob umnem čebelarjenju dajejo tudi pridelke, ki so primerna hrana za vse hitrejši način sodobnega življenja.

„Med je svet v malem“, pravi Kandolfova in opozarja, da ni samo odličen vir energije in mineralnih snovi, saj ne omogoča le boljše presnove drugih snovi, ki jih dobivamo s hrano, ampak je veliko več. Prav zato je nujno, da smo pri nakupu previdni. Priporoča uživanje čebeljih pridelkov, ki so pridelani v čim bolj neokrnjeni naravi in ob čebelarjenju, ki je prijazno do narave in čebel. Vedno se odločajmo za med pridelan v naši bližini. Čebele nas bogatijo tudi s cvetnim prahom, propolisom, matičnim mlečkom in voskom, za človeka pa je v marsičem koristen tudi čebelji strup.

„Čebelje pridelke je najbolje shranjevati v temnem, hladnem in suhem prostoru“, svetuje mag. Andreja Kandolf Borovšak in dodaja, da večine ne smemo segrevati do več kot 40 °C, uživamo jih čim bolj sveže. Poskrbimo, da jih dalj časa zadržimo v ustih, kjer se ob pomoči sline začne prebava. Med in cvetni prah sta najbolj pogosto uporabljena čebelja pridelka, pozna ju skoraj vsak med nami, nekoliko manj pa sta znana matični mleček in propolis. Zato še nekaj nasvetov za njuno uporabo.

Matični mleček

Matični mleček je izloček mladih čebel delavk. Čebele dojilje z njim krmijo do tri dni stare čebelje ličinke, matico pa vse življenje. Prav ta izjemno bogata hrana je odločilna, da se iz ličinke razvije matica in ne čebela delavka. Čebelar matični mleček pobere tedaj, ko ga je v matičnikih največ. Pridobivanje tega čebeljega pridelka je zelo zahtevno. V strokovnih krogih ima matični mleček status izjemno kakovostne snovi. Priporočajo ga v prehrani mladostnikov, športnikov, starejših ljudi in bolnikov. Uživa se v majhnih količinah, praviloma določeno obdobje, npr. mesec dni, temu pa sledi nekaj tednov trajajoč premor, odvisno od namena uživanja. Obvezno ga shranjujejo v hladilniku. 

Propolis

„Tudi propolis je prav poseben zaklad iz panja“, naglaša mag. Andreja Kandolf Borovšak. Čebele na živih delih rastlin nabirajo smolnate snovi, jim dodajo še svoje in tako nastane propolis, ki je rjave do rjavo-zelene barve. V njem so doslej določili že več kot 360 sestavin. Propolis praviloma uživamo kot dopolnilo prehrani. Uporabljamo ga v obliki alkoholne ali vodne raztopine, mešanice z medom, lahko ga zmešamo tudi v druge napitke (jogurt, kislo mleko, čaj …). Poznamo tudi različne farmacevtske pripravke iz propolisa, kot so mazila, tablete, injekcije in raztopine v različnih koncentracijah, ki jih lahko uporabljamo lokalno. Propolis je edini čebelji pridelek, ki prenese temperaturo, višjo od 40 °C, vendar tako segretega uporabljamo zgolj izjemoma, npr. kot vroče obloge z voskom in propolisom.

Članek je bil objavljen v reviji PRO decembra 2013, ki jo lahko v spletni obliki prelistate tukaj.