Kateri dogodki bodo v letu 2014 zaznamovali svet?
Svet | 03.01.2014, 16:48
Evropsko unijo bodo letos zaznamovale volitve v Evropski parlament, sledilo bo oblikovanje nove Evropske komisije. Volitve bodo tudi v Afganistanu - v državi, iz katere bo do konca leta odšla večina tujih vojakov, bodo izbirali novega predsednika. Škotsko in Katalonijo jeseni čakata referenduma o neodvisnosti, že ta mesec pa bodo oči mednarodne javnosti uprte v švicarsko mesto Montreux, ki bo gostilo mirovno konferenco za Sirijo. Poleti bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne, v več državah bodo to zaznamovali s spominskimi slovesnostmi.
V Evropski uniji bo leto 2014 leto menjav na najvišjih stolčkih. Maja bodo volitve v Evropski parlament. Priprave nanje spremlja senca naraščajočega evroskepticizma. "Obstaja res velika bojazen, kaj se bo zgodilo maja. Porast evroskeptičnih strank in predvsem radikalnih strank, strank z radikalnimi idejami tako na desnici kot na levici, je res velik. Nihče si ne želi imeti takšnih strank v hramu evropske demokracije. Bojimo se tudi zelo nizke volilne udeležbe. Besedna zveza Evropska unija se vedno poveže s krizo, z negativnimi čustvi ljudi, zato je vprašanje, koliko jih bomo uspeli privabiti na volišča. Je pa že tradicionalno po vsej povezavi, da je udeležba na evropskih volitvah vselej nižja kot na parlamentarnih ali lokalnih volitvah, tako da si ne obetam, da bo veliko slabše," je prepričana evropska poslanka iz Slovenije Mojca Kleva Kekuš. Da bo kar velik izziv, kako maja na volišča privabiti kar največ volivcev, opozarjajo tudi ostali evropski poslanci iz naše države. Nekateri stavijo na nove obraze, nekateri na dozdajšnje dosežke povezave. "Treba bo dobro kombinirati evropske in nacionalne teme pri prepričevanju ljudi. Upam, da bo čim več pozitivne kampanje, da bo na volišča prišlo več ljudi. Če bo preveč negativne, bo veliko ljudi ostalo doma. Želel bi, da se podpora Evropski uniji in klima v tem času dvigata. Gospodarska kriza se počasi poslavlja, mislim, da bo to pozitivno vplivalo na odnos ljudi do povezave. Zadnja leta je bil zelo slab. Ko se je začela kriza, so jo ljudje podpirali v manjši meri. Ko bosta gospodarska rast in boljša klima, pričakujem, da se bo percepcija ljudi ¸nekoliko spremenila, izboljšala in bo to vplivalo na volilno udeležbo," pravi Milan Zver. Evropska unija bo letos dobila še novo Evropsko komisijo, novega vodjo evropske diplomacije in novega predsedniku Evropskega sveta. Pomemben del volilne kombinatorike bo tudi položaj generalnega sekretarja Nata. Novega prvega človeka severnoatlantskega zavezništva naj bi izbrali na vrhu v Veliki Britaniji v začetku septembra.
Prvi jesenski mesec tega leta bo prelomen za Škote, saj bodo odločali o neodvisnosti. Njihov premier Alex Salmond jih prepričuje, naj izkoristijo življenjsko priložnost. "2014 bo resnično izjemno leto, v katerem bodo oči celega sveta uprte v Škotsko. Poskrbimo, da bo 2014 leto, ko bomo prevzeli odgovornost za oblikovanje svoje lastne prihodnosti," je bil jasen. Popolnoma drugačne pozive je slišati iz ust britanskega premierja Davida Camerona. "To ni glasovanje o prihodnjih nekaj letih, temveč glasovanje, ki bi lahko za vedno spremenilo našo državo. Naj gre letos sporočilo iz Anglije, Walesa in Severne Irske vsem na Škotskem: želimo, da ostanete in skupaj lahko zgradimo še močnejše Združeno kraljestvo," so besede iz njegovega novoletnega nagovora prebivalcem Otoka. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je večina Škotov naklonjenih temu, da bi ostali v skupni državi. V zadnjih letih so se prizadevanja za referendum o neodvisnosti krepila v še eni evropski pokrajini - španski Kataloniji. Tamkajšnje politične stranke so za datum njegove izvedbe določile 9. november. A veliko oviro predstavlja neomajno nasprotovanje vlade v Madridu. Tam vsi po vrsti poudarjajo, da bi izvedba referenduma predstavljala kršitev španske ustave in njenega temelja o trajni enotnosti države.
Obeta se še nekaj glasovanj. V ZDA bodo pripravili delne kongresne, Brazilijo čakajo parlamentarne in predsedniške volitve. Nove parlamente bodo volili tudi v Indiji, Belgiji ter na Madžarskem in Švedskem, nova predsednika bodo izbirali Slovaki in Afganistanci. Slednji se bodo prav tako poslovili od večine tujih vojakov - končuje se namreč misija Isaf ter s tem 13-letno mednarodno vojaško posredovanje proti talibanskemu režimu in borcem teroristične mreže Al Kaida v tej državi. Ostalo naj bi še približno 15 tisoč vojakov, ki naj bi še naprej pomagali uriti afganistanske sile.
Ali bo leto 2014 prineslo končanje vojne v Siriji? Mednarodna skupnost se trudi iskati rešitve, a za zdaj vidnejših učinkov ni. Konec januarja se obeta mirovna konferenca o Siriji. Poleg predstavnikov sirske vlade in opozicije ter petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov bodo v Švico prišli tudi predstavniki 25 pretežno islamskih in evropskih držav. Ali lahko dogodek prinese konkretne sklepe in smernice za nadaljnje ukrepanje, smo vprašali patra Petra Rožiča, ki na univerzi Santa Clara v Kaliforniji v ZDA predava politologijo in politično filozofijo. "To je skrivnost mediacije. Če so pogovori dobro zastavljeni, do rešitev prihaja. A to se zgodi le takrat, ko vse strani sodelujejo in se počutijo varne v tem procesu. Pri teh pogovorih bodo morali voditelji konference v Siriji doseči to, da se lahko tamkajšnja režim in opozicija, ki sta glavni stranki tega konflikta, izrazita na način, pri katerem bosta lahko sami predlagali ustvarjalne rešitve. Brez takšnega procesa do rešitev ne bo prišlo. Lahko rečemo, da nekaj pogovorov bo, morda bo sprejeta kakšna resolucija na abstraktni ravni … Če je proces dobro zastavljen, prav tako tudi priprave nanj, ki niso enostavne, lahko pride tudi do konkretnejših rešitev," je odgovoril.
Letos se bomo spomnili stote obletnice začetka prve svetovne vojne. Povod zanjo je bil atentat v Sarajevu 28. junija 1914. Prva svetovna vojna je zahtevala približno devet milijonov žrtev na bojiščih in do 13 milijonov življenj civilistov. V več državah, tudi naši, ob tem načrtujejo različne spominske slovesnosti.
