Papež Frančišek
Papež v poslanici ob svetovnem dnevu miru o bratstvu
Slovenija | 01.01.2014, 00:56 Marjana Debevec
V poslanici ob svetovnem dnevu miru je papež Frančišek poudaril, da je bratstvo temelj za gradnjo miru, pravičnosti in boja proti vojni. V njej razmišlja o bratstvu kot temelju za mir, pa tudi o bratstvu v družini, ekonomiji in v odnosih med narodi. Obsoja korupcijo in organiziran kriminal. Bratstvo pa označuje tudi kot pot za premagovanje revščine. Škof Andrej Glavan pa je v predstavitvi poslanice poudaril papeževo misel, da nas globalizacija dela sosede, ne pa brate.
Prvo poslanico za svetovni dan miru je leta 1968 napisal papež Pavel VI. Vsa ta leta je Cerkev v teh poslanicah kot glavna borka za mir v svetu prinašala napotke za Cerkev in tudi za državnike sveta ter odkrivala poti in sredstva za dosego tega cilja. Tokratna poslanica papeža Frančiška ima naslov: Bratstvo, temelj in pot do miru.
Sodobni etični sistemi ne zadoščajo za pristne vezi bratstva. Slednje po papeževih besedah namreč temelji v tem, da smo vsi otroci Nebeškega Očeta.
Po besedah urednika Cerkveni dokumenti dr. Rafka Valenčiča se v papeževi poslanici izrazito čuti nadaljevanje misli prejšnjih papežev in koncila.
Na bratstvo je stavila že francoska revolucija, poudarjala ga je tudi socialistična misel. Vendar pa obema manjkata antropološka in teološka utemeljitev, je poudaril dr. Rafko Valenčič. „Temelj bratstva, tako poslanica in družbeni nauk Cerkve na splošno, je Bog, ki je Oče vseh ljudi in rodov. V človeka je vsajena ne samo globoka težnja po sreči in veselju (individualni vidik), ampak tudi po povezanosti, edinosti in ljubezni, z drugimi besedami po bratstvu z vsemi ljudmi (socialni vidik). Ta je temeljna razsežnost človeškega bivanja. 'Brez bratstva je nemogoče graditi pravično družbo ter trden in trajen mir', ki se uresničuje najprej v družini, v skupnosti moža in žene ter otrok, nato tudi v mednarodnih odnosih.“
Nasprotje uresničevanja Božjega načrta, ki je bratstvo med ljudmi, pa je revščina, ki je predvsem izraz revščine odnosov, je prepričan papež.
„Pravičnost je več kot delitev dobrin, je priznavanje dostojanstva in enakosti, ki človeku pripadata v Kristusu zaradi Božjega otroštva in navzočnosti Božjega Duha v človeku“, je povedal Rafko Valenčič.
Posebno pozornost papež namenja ekonomski krizi današnjega časa. Vzrok zanjo vidi v lovu za dobičkom, ki človeka zavaja v sebično pridobitništvo in porabništvo.
„Ta kriza lahko človeka spodbudi h kritičnem premisleku glede pristnega in celostnega razvoja človeka in človeštva, ponuja mu 'rodovitno priložnost, da znova odkrije kreposti razumnosti, zmernosti, pravičnosti in srčnosti', ki so 4 osnovne naravne kreposti, potrebne 'za graditev družbe v skladu s človeškim dostojanstvom',“ je še povedal prof. Valenčič.
Papež se dotakne tudi korupcije, ki je po njegovih besedah skrajno sebično početje. Droga, ekološko onesnaževanje, kršitev osebnih človekovih pravic, tudi verskih, denarne spekulacije itd. so vzroki za skrajno revščino množic in tragedije številnih migrantov.
Bratska ljubezen je po papeževih besedah tista, ki človeku odpira oči in srce za spoznanje njegovega mesta v družbi in stvarstvu.
Papeževa poslanica po besedah škofa Andreja Glavana tudi nakazuje njegovo naslednjo okrožnico, ki naj bi nakazala pot do ubogih in obrobnih v naši družbi.