Bogastvo Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo

| 29.12.2013, 18:19

Petek 22. novembra 2013 se je v zgodovino slovenskega čebelarstva zapisal kot zgodovinski mejnik, saj je slovenskim čebelarjem po dolgoletnih prizadevanjih vendarle uspelo, da so na evropskem nivoju zaščitili Slovenski med z geografsko označbo. Projekt je zahteval izjemno veliko dela, truda, požrtvovalnosti in strokovnosti, oče tega projekta, g. Milan Meglič pa je bil z nami v zadnji letošnji oddaji Naš gost.

Skoraj 15 let ste skupaj s sodelavci trdo delali, se borili in to je zdaj pripeljalo do izjemnega rezultata. Kaj vam ta uspeh pomeni?

Uspelo nam je, v kar smo sicer dolgo časa verjeli, vendar nam je bilo nedosegljivo. Delim tudi veselje z ostalimi čebelarji, ki so verjeli, da je naš projekt »tisti ta pravi«, namreč vse, kar smo si pred mnogimi leti, ob začetku projekta zadali, smo danes dobili potrjeno iz Bruslja, kar je dokaz, da smo pravilno delali in da os vsi tisti, ki nam niso verjeli, danes izgubili bitko.

Prizadevanja so bila res dolgotrajna, ampak vi ste jih razdelili v več korakov in te korake tudi vztrajno delali, pa čeprav je bilo tudi precej polen pod noge? Najprej ste dosegli uvedbo domače kolektivne blagovne znamke višje kakovosti in jo nato širili na evropsko raven?

Res je. Najprej smo si omislili kolektivno blagovno znamko Slovenski med kontrolirane kakovosti, registrirana pri ustrezni inštituciji, vendar država v njej ni sodelovala, čepra smo si to želeli. No potem smo vse zahteve, ki smo si jih zastavili v tej blagovni znamki, prenesli tudi v projekt bodoče evropske zaščite, tukaj posebej mislim na kakovostne kriteriji, pristop v sistem, nadzor.... vse seveda skladno s predpisi.

Kaj pomeni ta nadstandardna kakovost. Kako jo čebelarji pojasnjujete?

Kontrolirana kakovost bi lahko z drugo besedo rekel , da je sledljivost 100 odstotno zagarantirana... Na splošno je kar težko razumljivo, da so si čebelarji omislili in šli v tako zahtevo po nadstandardni kakovosti. Namreč med proizvajajo čebele. Med je v panju gotov proizvod. In ta proizvod v panju je prvinske kakovosti. Od tukaj naprej se kakovost ne more zvišati, ne čebelar, ne trgovec, noben laboratorij ne more povišati kakovosti. Vsak, ki se medu dotakne, jo pa lahko zniža.... V sistemu znamke je zahteva v nekaterih kriterijih višja, kot prepisujejo državni pravilniki. Konkretno med ne sme imeti preveč vode, ker bi se lahko pokvaril, čeprav pravilniki dopuščajo več. Druga zelo pomembna lastnost pa je, ali je med svež ali ni svež.

Namreč, v medu je veliko sestavin, 160. Večina teh sestavin se da kupiti tudi na drugih mestih, se dobi v drugih živilih, ali celo v tabletah... Vendar v medu so nekatere snovi, ki so lastne medu, so pa zelo občutljive na temperaturne spremembe, konkretno na toploto... na nepravilno skladiščenje. In če se te občutljive snovi izgubijo, je med napol mrtev. V blagovni znamki pa smo postavili zahtevo, da bomo porabniku ponudili svež med direktno iz panja, v katerem so vse te učinkovine ohranjene... Encimi, hormoni, biokatalizatorji, vse to so snovi, prisotne v medu, ki jih drugače v trgovinah ne morete kupiti. Ampak če jih v medu uničite, je med toliko manj vreden. V blagovni znamki čebelarji z dodatno kontrolo, sledljivostjo in nadzorom zagotavljajo, da so vse te učinkovine ohranjene in v tem je bogastvo tega medu.

Čebelar Milan Meglič je v oddaji naš gost spregovoril tudi o tem, kaj mu pomeni narava in Kranjska sivka, kako se je nad čebelarjenjem navdušil že doma in nato že kot najstnik, pod okriljem izjemnega čebelarskega strokovnjaka dr. Jožeta Riharja, ki ga je sprejemal kot vzornika in drugega očeta, s čebelami delal na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani.

Spregovoril je tudi o pionirskih korakih zgornje gorenjskih čebelarjev k sonaravnemu zatiranju varoje, ki temelji na uporabi organskih kislin in v medu ne pušča kemičnih ostankov in s katerim se da ohranjati čebelje družine v odlični kondiciji. Vabljeni, da prisluhnete zanimivemu pogovoru!