EP: Pogajanja o enotnem mehanizmu za reševanje bank bodo težka

Evropska Unija | 20.12.2013, 11:05 Petra Stopar

Voditelji članic Evropske unije dolžniško krizo rešujejo na štirih frontnih linijah, to so področja politične, bančne, fiskalne in ekonomske unije. Za krepitev slednje so pozno sinoči opredelili t.i. reformna partnerstva, katerih cilj je izvajanje nacionalnih strukturnih reform. Te so ob reševanju evropskih bank nujno potrebne za dvig gospodarske rasti v državah članicah. Vrh je politično podprl tudi dogovor finančnih ministrov o enotnem mehanizmu za reševanje bank.

Drugi steber bančne unije predstavlja enotni mehanizem za reševanje bank, ki vključuje enotni organ in sklad za reševanje, ki ga bodo polnile banke same. „To je začetek konca reševanja bank z denarjem davkoplačevalcev, banke bodo same nosile breme svojih napak,“ je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je napredek pri gradnji bančne unije označil za največji premik po uvedbi evra in pozval k naglemu dogovoru z Evropskim parlamentom. A kot kaže, evropskih poslancev ne bo lahko prepričati, saj predsednik parlamenta Martin Schulz ministrom očita kompleksnost mehanizma za reševanje bank: „Pogajanja bodo gotovo dolga, težka in zapletena, ampak priti moramo do usklajene odločitve.“

Zdaj, ko je grožnja o obstoju evra mimo, je dejal Van Rompuy, je vrh evropskih voditeljev prvič od izbruha krize leta 2008 razpravljal tudi o drugi temi, in sicer skupni varnostni in obrambni politiki ter krčenju obrambnih proračunov. Kot glavni odgovor na to so voditelji članic ponudili krepitev sodelovanja in razvoja skupnih zmogljivosti.

Današnje zasedanje v Bruslju, na katerem je tudi slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek, je osredotočeno predvsem na dogajanje v Ukrajini. Ta je minuli mesec z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z unijo sprožila plaz očitkov na račun evropske diplomacije. Tik pred vrhom je Ukrajina s sprejetjem ruske ponudbe poceni energije in posojila jasno pokazala, da se je obrnila k Rusiji, čeprav je Bruselj ves čas poudarjal, da so vrata Evropske unije še vedno odprta. Voditelji so še vedno pripravljeni podpisati pridružitveni sporazum z Ukrajino, ko bo ta nared za to. Takšno je tudi stališče Slovenije.

Vrh bo danes potrdil tudi nekaj sklepov o širitvi. Najpomembnejši novici sta, da bo Srbija 21. januarja začela pristopna pogajanja z unijo, Albanija pa bo morala še počakati na status kandidatke, predvidoma do junija.