Slovenija evroskupini zatrdila, da pomoč ne bo potrebna

Politika | 10.12.2013, 11:22 Petra Stopar

V Bruslju še vedno zasedajo finančni ministri držav območja evra. Danes se bodo skušali dogovoriti o ustanovitvi enotnega mehanizma za reševanje bank. Kar zadeva odpravljanje težav slovenskih bank, je vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem včeraj izrazil prepričanje, da se bo Slovenija lahko sama soočila z izidom stresnih testov, brez zunanje pomoči. Takšno zagotovilo naj bi mu dala tudi uradna Ljubljana. Izsledki bančnega pregleda naj bi bili sicer znani še ta mesec.

Finančnega ministra Uroša Čuferja v Bruslju zastopa državni sekretar Mitja Mavko, ki je napovedal, da bo oris celovitega načrta ukrepanja ministrom predstavil po objavi izida bančnega pregleda: „Povedali bomo, da ne nameravamo v prihodnje uporabiti zgolj rezultatov te vaje, temveč namerava vlada skupaj z Banko Slovenije pripraviti celovit načrt ukrepanja.“

Ta pa po njegovih besedah zajema tako dokapitalizacijo bank kot tudi srednjeročne in dolgoročne ukrepe za krepitev bančnega sistema. Konkretno o morebitnih združitvah ali celo stečajih bank pa ni želel govoriti. Tudi številk o slovenski bančni luknji - omenja se od štiri do pet milijard evrov - Mavko ni želel komentirati. Vodja evropskupine Jerun Dijsselbloem je glede sekretarjevega zagotovila o Sloveniji dejal: "Zagotovil nam je, da se bodo po njegovi oceni položaja sposobni soočiti z izidom bančnega pregleda brez kakršne koli zunanje pomoči."

Finančni ministri držav v območju evra so včeraj pozdravili napredek pri izvajanju programov pomoči za Ciper, Grčijo in Irsko, danes pa so usmerjeni v dogovor o drugem stebru bančne unije. To je poleg prvega stebra – enotnega nadzora – enotni mehanizem za reševanje bank. Bdel bo nad sanacijo in likvidacijo problematičnih bank, pri čemer naj ne bi obremenil davkoplačevalcev in gospodarstva. O tem vodja ministrov Dijsselbloem pravi: „Pomembno je dvoje: finančna stabilnosti in zagotovitev, da se v primeru težav bank ne terja denarja od davkoplačevalcev. Da bi to dosegli, moramo imeti zelo jasno določena pravila o tem, da za izgube bank prispevajo lastniki in vlagatelji. Za reševanje bank bomo imeli enoten finančni sklad in ne davkoplačevalskega denarja.“

Slovenija glede financiranja bank podpira ustanovitev enotnega sklada, nekatere države pa zagovarjajo povezavo nacionalnih skladov.