Ob 50. obletnici smrti Mihaela Toroša

Slovenija | 28.12.2013, 15:35 Tone Gorjup

Na Sveti Gori pri Gorici je dopoldne potekala sveta maša ob 50. obletnici smrti Mihaela Toroša, ustanovitelja malega semenišča v Vipavi in verskega lista Družina. Po maši, ki jo je ob somaševanju škofa Metoda Piriha in primorskih duhovnikov daroval koprski škof Jurij Bizjak, so šli še do njegovega groba za glavnim oltarjem svetogorske bazilike in se tam zadržali v molitvi.

Uvod v sveto mašo je imel škof Metod Pirih, ki je kot mlad kaplan v Solkanu apostolskemu administratorju Mihaelu Torošu nekaj ur pred smrtjo podelil zakramente. Med drugim je dejal: Na današnji dan pozno zvečer sem ga kot solkanski kaplan obiskal in mu še dal odvezo potem, ko je zaradi bolezni raka zelo trpel. Dejal sem mu: „Kako naj vam pomagam?“ Rekel je: „Dajte mi še enkrat odvezo! S to sveto evharistijo se mu želimo zahvaliti za veliko delo, ki ga je opravil v tistih težkih letih, ko je opravljal pastirsko službo, zlasti za ustanovitev malega semenišča v Vipavi in verskega lista Družina. Ta dva projekta, hvala Bogu, še danes po tolikih letih obstajata in sta vsem nam in vsem Slovencem v duhovno korist. Naj mu bo ta sveta evharistija v zahvalo in v priprošnjo.

Koprski ordinarij škof Jurij Bizjak je v nagovoru po evangeliju na kratko opisal zemeljsko pot Mihaela Toroša in zatem o njem povedal tudi tole: Bil je velik bojevnik za vse naravne človeške pravice. Za narodne pravice zlasti v času fašizma, za verske pravice zlasti v času komunizma. Z vso vnemo je ljubil svojo Domovino in Cerkev. Pripravljal je duhovne vaje za duhovnike in spodbujal ljudske misijone. Branil je pravico vernikov do izpovedovanja svoje vere. Branil je pravice staršev do vzgoje otrok in spodbujal ter načrtoval katehetsko delo. Njegov največji adut pa je bilo znanje in poznavanje civilnega in cerkvenega prava.

Vse to je Mihaelu Torošu pomagalo, da je v težkih časih modro opravljal službo administratorja, ki mu jo je zaupal Sveti sedež in pri tem uresničil cilja, ki si jih je zadal z napovedjo: „Brž ko sem bil imenovan za apostolskega administratorja na Goriškem, sem si postavil dva cilja: da bi dosegel za naš duhovniški naraščaj malo semenišče, za vse naše ljudi pa verski list, ki so ga tako potrebni in si ga tako žele. Lejte jo tukaj, dragi duhovniki in verniki, Družino, verski list za goriško administraturo.“

S škofoma so somaševali primorski duhovniki, med njimi tudi nekateri starejši, ki so Mihaela Toroša dobro poznali. Po maši, s katero so se zahvalili za dar njegovega življenja, so se ustavili še ob njegovem grobu, se mu priporočili in za sklep spominske slovesnosti zapeli še romarsko pesem Svetogorski kraljici, ki se ji je Mihael Toroš rad priporočal.

 

Kratek življenjepis dr. Mihaela Toroša

Mihael Tóroš se je rodil 12. avgusta leta 1884 v Medani. Teologijo je študiral v Gorici, kjer je bil 1909 posvečen v duhovnika. Na Dunaju je študiral civilno pravo, v Rimu pa cerkveno pravo in ga končal z doktoratom na papeški univerzi Gregoriána. Od leta 1921 je predaval cerkveno pravo, zgodovino in pastoralno teologijo v goriškem bogoslovju. V tridesetih letih je vodil cerkveno sodišče v Gorici. Bil je tudi škofov svetovalec. Zavzemal se je za narodnostne pravice Slovencev pod fašizmom. Papež Pij XII. ga je leta 1947 imenoval za apostolskega administratorja póreško-puljske škofije, naslednje leto pa še za administratorja slovenskega dela goriške nadškofije. Prvi službi se je po treh letih odpovedal. Zato pa je bil od leta 1955 do 1961 še apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske škofije. Za sedež administrature si je izbral frančiškanski samostan na Kapéli nad Novo Gorico in tam ostal tudi po upokojitvi. Mihael Tóroš si je v težkih povojnih razmerah prizadeval za dobre odnose med Cerkvijo in državo. Tudi zato mu je uspelo leta 1952 ustanoviti malo semenišče in zatem še škofijsko klasično gimnazijo v Vipavi. Poleg tega je leta 1952 ustanovil verski list Družina in izdal molitvenik V občestvu združeni. Umrl je 29. decembra 1963 na Kapeli.