Začel se je postopek za Mahnićevo beatifikacijo
Slovenija Marjana Debevec
Slovenci bomo najverjetneje dobili še enega blaženega. V katedrali Marijinega vnebovzetja na Krku je namreč preteklo soboto tamkajšnji škof Valter Žúpan začel postopek beatifikacije za božjega služabnika škofa Antona Mahnića. Slovesnosti se je udeležil tudi koprski škof Jurij Bizjak.
V programu pred mašo so predstavili Mahnićeve vizije, ki so še kako aktualne tudi danes, saj ostajajo žive v hrvaškem narodu. Postulator postopka Saša Ilijić je poudaril njegovo eklezialnost in pastoralno usmerjenost, ki temelji na konkretnem zavzemanju za človeka, narod in Cerkev. V programu so izpostavili tri področja Mahnićevega delovanja in sicer mladi, Hrvaško katoliško gibanje in duhovniki.
V prvem delu so prebrali njegovo oporoko mladim, zatem pa so nekateri med njimi pričevali o tem, kako gledajo na občestvo, vlogo Cerkve v njihovem življenju in na evharistijo.
Drugi del programa so začeli z Mahnićevim citatatom: 'Ali katoličan, ali pa nič!'. Takrat je bil namreč čas zavzetih laikov. Mahnić se je zavedal, da jih je treba med seboj povezati in tako je nastalo Hrvaško katoliško gibanje. Ta načela danes, po sto letih, nadaljuje Križarska organizacija.
V tretjem delu pa so poudarili, da je Mahnić želel svetih duhovnikov. Bil je prepričan, da lahko do tega pridejo s čaščenjem Najsvetejšega.
Med sveto mašo ob 93. obletnici smrti Antona Mahnića je škof Župan poudaril vlogo križa v življenju bodočega blaženega. V njem je odkrival odrešenje in zato veselje. Drug vidik njegovega življenja je bila nenehna čuječnost. Ob sklepu je škof Župan prosil Boga, naj po priprošnji škofa Mahnića varuje njegovo domovino Slovenijo in tudi Hrvaško, katero je sprejel za svojo domovino.
KRATEK ŽIVLJENJEPIS
Pisatelj, urednik, kritik in škof Anton Mahnič je umrl 14. decembra leta 1920 v Zagrebu umrl. Po končanem bogoslovju je na Dunaju doktoriral iz teologije in nato postal redni profesor na goriškem bogoslovju. Razvil je katoliško estetiko in ostro nastopil proti vsem, ki je niso upoštevali. Nastopal je tudi v politiki, kjer se je zavzemal za pogojno, relativno samoodločbo naroda. Leta 1896 je bil imenovan za škofa na Krku. Tam je ustanovil Staroslovansko akademijo in tiskarno. Po vzoru Rimskega katolika, ki ga je izdajal pri nas, je ustanovil Hrvatsko stražo in pozneje še več drugih časopisov. Poleg tega je bil na Krku kot škof odločen branilec hrvaškega naroda proti italijanski okupaciji. Zato so ga pregnali s Krka v notranjost Italije. Po letu dni se je precej bolan vrnil v svojo škofijo, a je moral kmalu na zdravljenje v Zagreb, kjer je konec leta 1920 umrl v sluhu svetosti.
