Mednarodni dan človekovih pravic
Svet | 10.12.2013, 13:59 Marta Jerebič
Obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic, ki letos poteka pod geslom 20 let dela za vaše pravice. Minevata namreč dve desetletji od sprejetja dunajske deklaracije, s katero je bil pri Združenih narodih ustanovljen urad visokega komisarja za človekove pravice. Varuhinja Vlasta Nussdorfer ob tem opozarja, da kriza ne sme biti izgovor za kršenje pravic. Zveza svobodnih sindikatov poudarja, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic. V Zboru za republiko pa so zaskrbljeni nad stanjem človekovih pravic v državi.
Mednarodni dan človekovih pravic tudi v Sloveniji obeležujemo z več dogodki, okroglimi mizami in novinarskimi konferencami. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zvečer pripravila sprejem za najvišje predstavnike državnih institucij, civilne družbe in diplomatskega zbora. Sicer pa v izjavi opozarja na kršenje pravic zaradi finančne krize. "V času ekonomske krize moramo biti previdni, da ne prihaja do kršitev človekovih pravic pod pretvezo, da ne gre drugače," opozarja Nussdorferjeva.
Dr. Lovro Šturm je na današnji novinarski konferenci, ki jo je zbor pripravil ob svetovnem dnevu človekovih pravic, pozval aktualno oblast, naj poskrbi za dostojen pokop žrtev povojnega nasilja v Hudi jami. Po njegovih besedah je izmikanje oblasti temu dejanju popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo.
Prav tako je Šturm izrazil zaskrbljenost nad posegi oblasti v ekonomske pravice ljudi. Omenil je uvedbo nepremičninskega davka, ki bo obremenil fizične osebe, in nasploh dvigovanje davčnih obremenitev za pravne osebe. Po Šturmovih besedah oblast s čezmernim zadolževanjem vse bolj ogroža tudi pravice iz naslova socialne države.
Tudi predsednik društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant je primer Hude jame izpostavil kot preizkus stanja človekovih pravic v Sloveniji. Kot je dejal, se pri nas žal soočamo z dejstvom, da je dialog o nekaterih temah povsem nemogoč. Ob tem je poudaril potrebo po dialogu o vrednotah, ki bodo temelj našega prihodnjega razvoja.
Član odbora za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin, ki deluje v okviru zbora, Boštjan M. Turk pa je opozoril na "bolečo dediščino titoizma". Po njegovih besedah se soočamo z oživljanjem titoizma, ki je močnejše kot kdajkoli prej, s tem pa se Slovenija vse bolj spreminja v nesrečni relikt titoizma.
Globalna kampanja proti lakoti
Mednarodna Karitas pa je ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic predstavila globalno kampanjo proti lakoti na svetu pod geslom Ena sama človeška družina – hrana za vse. Z video sporočilom jo je podprl tudi papež Frančišek. Nahajamo se pred svetovnim škandalom, saj približno milijardo ljudi tudi danes trpi lakoto, poudarja papež Frančišek in dodaja: »Ne moremo se obrniti stran in se pretvarjati, da lakota ne obstaja. Hrana, ki je na razpolago na svetu, bi zadostovala, da bi se nasitili vsi.« Papež v video sporočilu še poziva: »Vabim vse ustanove po svetu, vso Cerkev in vsakega med nami, da kot ena sama človeška družina damo glas vsem osebam, ki tiho trpijo lakoto, da bo ta glas postal hrumenje, zmožno stresti svet.«
Podpreti Karitas v tej kampanji, ki deluje v 200-ih državah po svetu, pa pomeni tudi, da spremenimo navade in način mišljenja.
»Kampanja želi biti povabilo vsem nam, da bi se bolj zavedali svojih prehranjevalnih načinov, ki jih pogosto spremlja odmetavanje hrane in slab način uporabe virov, ki so nam na voljo. Prav tako je poziv, naj nehamo misliti, da naše vsakodnevno delovanje ne vpliva na življenje tistega, ki blizu ali daleč čuti lakoto na lastni koži, je še dejal papež.
