Mira Delavec pred podobama Josipine Turnograjske

K pogovoru smo povabili ddr. Miro Delavec

23. 11. 2013, 19:43 Matjaž Merljak

Letos mineva 180 let od rojstva, prihodnje leto pa bo minilo 160 let od smrti prve slovenske pesnice Josipine Turnograjske. Njeno delo je raziskovala ddr. Mira Delavec, ki smo jo gostili v oddaji Naš gost v soboto, 23. novembra 2013. Spregovorila je tudi o svojem sedanjem delu: poučuje namreč slovenščino naše izseljence v Nemčiji, svoj prosti čas pa namenja človekoljubnemu projektu v Afriki.

Josipina Urbančič Turnograjska se je rodila 4. julija leta 1833 na gradu Turn nad Preddvorom. Miro Delavec je kot domačinko pritegnila že v času deklištva, a veliko o njej ni vedela. Takrat prva slovenska pesnica ni bila dovolj poznana v domačem kraju, tudi sicer je bila skrita v slovenskem literarnem prostoru.

Ob koncu študija slovenščine na filozofski fakulteti ji je Josipina Urbančič Turnograjska prišla na idejo ob iskanju naslova za diplomsko nalogo.

Mira Delavec kot Josipina pod gradom Turn © TD Preddvor

Raziskovanje njenega življenja in dela je bilo zahtevno in lahko obenem, pravi: "Lahko, ker smo lahko zelo ponosni, da je celotna njena korespondenca lepo ohranjena v rokopisnem oddelku NUK-a, del pa v Arhivu RS. Zahtevno pa, ker gre za obsežno korespondenco - ohranjenih je 1066 ljubezenskih pesmi med njo in kasnejšim možem Lovrom Tomanom. Gre za slovenščino 19. stoletja in takratno pisavo."

Pisma je preučevala osem mesecev šest do sedem ur na dan. Medtem si je ustvarila podobo Josipine Urbančič Turnograjske, brž ko ne bolj kot bi si jo zgolj s preučevanjem njenih del: "To dopisovanje ni zgolj izkazovanje čustev, v njem zasledimo takratne prehranjevalne navade, vremenske zanimivosti ... probleme slovenskega jezika, kulturne in politične težave."

Dela Josipine Urbančič Turnograjske oz. kot jim je sama dejala povestice niso bila v celoti nikoli objavljena. Tako je po zaključenem doktoratu Mira Delavec izdala knjigo Moč vesti, kjer so dela izdana in literarno analizirana.

Mira Delavec se včasih prelevi v Josipinino vlogo, obleče se v oblačila tistega časa in predstavlja njena dela.

Grajska kapela ob gradu Turn v Preddvoru je lepo ohranjena, v gradu je Josipinina soba, drugače pa je z njenim grobom. Pokopali so jo v Gradcu po prezgodnji smrti 1. junija leta 1854, kmalu po rojstvu mrtvega otroka. Stara še ni bila enaindvajset let.

Pred letom 1991 je za grob skrbela država Jugoslavija, nato pa se je začelo zapletati. Kljub njenim prošnjam, nihče v Sloveniji ni bil pripravljen za grob skrbeti, zato se je odločila, da grob obnovila in zanj skrbela sama - bil je namreč pred tem, da ga bodo prekopali. Mira Delavec si prizadeva, da bi bil zaščiten za kulturni spomenik.

Obletnico rojstva in smrti Josipine Urbančič Turnograjske so oktobra letos obeležili na Dnevih evropske kulturne dediščine v Cerkljah na Gorenjskem, letos so tudi že drugič pripravili izbor najlepšega ljubezenskega pisma v slovenščini. Prispelo jeskoraj 200 ljubezenskih pisem mladih osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije: "Pisana so v čudoviti knjižni in zborni slovenščini," je pojasnila sogovornica, ki zdaj že tretje leto poučuje slovenski jezik in kulturo izseljence v Nemčiji.

Šele zdaj spoznava, kaj pomeni beseda domovina. Vsak dan poučuje v drugem kraju, z vlaki v enem tednu prevozi 1600 km. Povedala je, da so rojaki zelo hvaležni, da država omogoča ta pouk: "Ljubezen do slovenstva je zelo močna." Pri svojem delu se povezuje s slovenskim društvi na področju Mannheima, največ pa s tamkajšnjim slovenskim duhovnikom Janezom Modicem. Njuno delo se dopolnjuje: "Gre za majhne skupnosti rojakov, kjer je sodelovanje zelo pomembno."

Mira Delavec večino svojega prostega časa nameni človekoljubnim potem v saharski predel Afrike, kjer popolnoma sama pomaga revnim nomadskim družinam (v predelu Libije, Alžirije, Nigra, Malija in Jemna). Ukvarjala se je s popisovanjem doživljajev s teh poti po puščavski Afriki, zdaj pa želi postaviti šolo, da bi otrokom dala osnovno izbobrazbo. Tudi ženskam bi rada pomagala.