Papež: „Čas ni naš, čas je Božji!«
Svet
Papež Frančišek je med homilijo pri jutranji maši v kapeli Doma svete Marte poudaril, da je „samo Kristus gospodar časa.“ Zbranim je dal dva nasveta, kako razumeti minevanje sedanjosti in se pripraviti na konec časov. To sta: molitev in upanje.
„Molitev skupaj z razločevanjem pomaga razbrati posamezne trenutke v življenju in jih usmeriti k Bogu. Upanje je svetilnik z dolgim dometom, ki razsvetljuje poslednjo poglobitev posameznih življenj in celote v eshatološkem smislu, to je konec časov.“ O teh dveh poudarkih je papež Frančišek spregovoril izhajajoč iz današnjega evangeljskega odlomka. V le-tem Jezus vernikom v templju razloži, kaj vse se bo moralo zgoditi pred koncem človeštva, in jim zagotovi, da se ni prav ničesar potrebno bati tistim, ki verujejo v Boga. Sveti oče je ob tem dodal, da nam na tej poti nasproti koncu Gospod svetuje tisti dve stvari. Gre za dve stvari, ki sta drugačni glede na to, ali živimo v trenutku ali pa živimo v času. Kristjan je nekdo, ki zna živeti tako v trenutku kot v času.
»Trenutek je tisto, kar imamo v rokah zdaj; vendar to ni čas, to mine! Morda se lahko čutimo gospodarje trenutka, a le slepilo je verjeti, da smo gospodarji časa. Čas ni naš, čas je Božji!« Trenutek je v naših rokah, je zatem še enkrat ponovil papež. Naša svoboda je, kako ga razumeti. Lahko postanemo gospodarji trenutka, a gospodar časa je le eden in to je Gospod Jezus Kristus. Papež Frančišek je zatorej z Jezusovimi besedami opozoril, da se ne smemo pustiti »premotiti trenutku«. Prišel bo namreč nekdo, ki bo izkoristil zmedo in se predstavil kot Kristus. Zato mora kristjan, ki je »moški ali ženska trenutka«, gojiti dve kreposti ali drži, kako živeti trenutek: molitev in razločevanje.
Dar molitve in razločevanja je nujen, da bi prepoznali prava znamenja, da bi prepoznali pot, po kateri moramo iti v tem trenutku. Glede gledanja na čas, katerega gospodar je Gospod, pa ne moremo imeti nobenih človeških kreposti. »Krepost za pogled na čas nam mora biti dana, podarjena od Gospoda: to je upanje! Molitev in razločevanje za trenutek; upanje za čas.« Na ta način se kristjan pomika dalje po poti trenutek za trenutkom, z molitvijo in razločevanjem. Čas pa prepušča upanju.
»Kristjan zna pričakovati Gospoda v vsakem trenutku, vendar pa upa v Gospoda ob koncu časov. Moški in ženska trenutka in časa: molitve in razločevanja ter upanja.« Papež Frančišek je homilijo sklenil s prošnjo, da bi nam Gospod dal milost hoditi z modrostjo, ki je prav tako njegov dar. »Modrost, ki bi nas v trenutku pripeljala k molitvi in razločevanju. V času, ki je Božji glasnik, pa naj nam da živeti z upanjem.«
Vir: Radio Vatikan
