Slovenijo čaka nov poglobljen pregled javnofinančnih in gospodarskih gibanj

Svet 13. 11. 2013, 17:00

Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu o gospodarskih neravnovesjih ocenila, da še en poglobljen pregled potrebuje 16 članic Evropske unije. V prihodnjem evropskem semestru bodo pod drobnogledom znova tudi javnofinančna in gospodarska gibanja v Sloveniji. Ali našo državo čaka korekcijski postopek ali ne, bo jasno spomladi, ko bodo znani rezultati nove analize. Bruselj je danes predstavil tudi pet prednostnih gospodarskih nalog v prihodnjem letu.

V zadnjem letu dni je bilo v poglobljenem pregledu trinajst držav povezave. Evropska komisija je presežna makroekonomska neravnovesja aprila ugotovila le v Sloveniji in Španiji. Za zdaj proti nobeni ni sprožila korekcijskega postopka, a bo še naprej temeljito spremljala, s katerimi ukrepi skušata državi ta neravnovesja odpraviti in kako uspešni sta pri tem. Nove ugotovitve Bruslja bodo predvidoma objavljene februarja ali marca, takrat bo tudi znano, ali sta Slovenija in Španija dovolj učinkoviti, da se bosta izognili nadaljnjim ukrepom. "Ocenili bomo, ali presežna neravnovesja še obstajajo ali so se omilila. Ocenili bomo tudi prispevek reform v obeh državah pri odpravi teh neravnovesij," je povedal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Po prejšnjem podrobnem pregledu je Bruselj ugotovil, da je glavni vir neravnovesij v naši državi zadolženost podjetij, problem sta tudi togost na trgu dela in na kapitalskem trgu ter velika vpetost države v podjetja, ki zavira gospodarstvo. V tokratnem poročilu med drugim opozarja na poslabšanje neto finančne pozicije do tujine ter občutno poslabšanje izvoznega deleža in slabo izvozno dinamiko. A ugotavlja tudi, da je Slovenija v zadnjih mesecih pospešila reforme in napreduje pri reševanju težav v bančništvu.

Poglobljen pregled med drugim čaka tudi Nemčijo. Največje gospodarstvo v območju evra se je na seznamu znašlo zaradi velikega zunanjetrgovinskega presežka. "Naj bo jasno. Ne kritiziramo nemške konkurenčnosti in uspeha na svetovnih trgih. To si želim od vseh držav. Toda visoki presežek pomeni, da Nemčija velik del svojih prihrankov vlaga v tujino," je pojasnil Rehn. V Bruslju se tako sprašujejo, ali bi Berlin lahko bolj pomagal pri okrevanju evropskega gospodarstva.

Med prednostnimi nalogami, ki naj v prihodnjem letu vodijo članice osemindvajseterice pri oblikovanju proračunov in gospodarskih reform, je evropska komisija določila nadaljnje prizadevanje za diferencirano rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, obnovljeno kreditiranje bank, spodbujanje rasti in konkurenčnosti, premagovanje brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitev javne uprave. "Evropska komisija se ne želi vmešavati v nacionalne politike. Gre za to, da če je nekaj dobro za posamezne članice, je to dobro za vso povezavo," je ob tem poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Prepričani smo, da bo unija po krizi veliko bolj močna, odporna in tudi bolj konkurenčna. To je trend, ki smo mu zdaj zavezani. Evropski semester poudarja tudi tista področja, kjer moramo biti bolj drzni."

Drugi, pomembnejši del bruseljskega izpita, bo sledil v petek. To so ocene predlogov proračunov članic območja evra in ukrepanja za odpravo presežnih javnofinančnih primanjkljajev. Ta dan se bo naš finančni minister Uroš Čufer v Bruslju udeležil zasedanja finančnih ministrov povezave in se sešel z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio. Dan prej se je nameraval udeležiti zasedanja evroskupine in se srečati s komisarjem Rehnom, a je zdaj sporočil, da bo zaradi političnega dogajanja - odločanja o proračunu in zaupnici vladi Alenke Bratušek ter nepremičninskem davku - ostal doma.