Pregled domačega dogajanja od 22. do 29. novembra 2013

Slovenija | 01.12.2013, 13:13

Na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, smo v katoliški Cerkvi sklenili leto vere, ob tej priložnosti je bilo slovesno tudi v slovenskih cerkvah. Ta dan smo prav tako vstopili v Teden Karitas - letos je želel odgovoriti na najrazličnejše stiske, ki jih med drugim povzroča večplastna kriza, v kateri smo se znašli. Radijski sodelavci smo s sveto mašo in okroglo mizo o tem, kako živeti vero, zaznamovali 19. rojstni dan. Na političnem parketu sta močno odmevala odstopa zdravstvenega ministra, ki je med razlogi za svojo odločitev navedel politično nemoč, ter vodstva protikorupcijske komisije, ki je s to potezo želelo protestirati in opozoriti javnost, da tako ne gre več naprej. Naši smučarski skakalci so uspešno vstopili v novo sezono, padla je tudi odločitev, da bo slovenske olimpijce v Sočiju vodila Petra Majdič.

CERKEV MED NAMI

Vstopili smo v adventni čas, s katerim se pripravljamo na praznovanje Božične skrivnosti. Hkrati smo začeli novo cerkveno leto. Od starega smo se poslovili prejšnjo nedeljo, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, ko so naši škofje vodili slovesna bogoslužja ob sklepu leta vere. Škof Andrej Glavan je daroval sveti maši najprej v novomeški in nato še v ljubljanski stolnici, kjer se je srečal tudi s katehumeni. Škof Stanislav Lipovšek je maševal v celjski stolnici, škof Jurij Bizjak se je ta dan mudil v Vipavi, kjer je blagoslovil tudi križ v spomin na leto vere.

V začetku tedna je zasedala Slovenska škofovska konferenca. Slovenski škofje so se med drugim srečali s tajništvom Slovenskega pastoralnega sveta in sklenili, da bo leta 2016 pastoralni dan na temo družine. Prav tako so škofje obravnavali vprašalnik o družini, ki ga je Sveti sedež poslal škofovskim konferencam po vsem svetu z namenom, da ga posredujejo vsem dekanijam in župnijam. Naši škofje so odločili, da bodo v mesecu decembru člani župnijskih pastoralnih svetov, duhovniki, redovnice in redovniki ter člani zakonskih skupin odgovorili na vprašanja v obliki spletne ankete. Slovenska škofovska konfrenca bo pridobljene odgovore skupaj s strokovnjaki analizirala in jih do konca januarja 2014 posredovala Svetemu sedežu. Slovenski škofje so na zasedanju potrdili tudi smernice za zvonjenje. Seznanili so se še z razmerami v mariborski nadškofiji. Kot je dejal škof Lipovšek, tam za zdaj ni nič novega.

V tednu, ki je za nami, je naša radijska družina skupaj s prijatelji in poslušalci praznovala rojstni dan. 28. novembra, ko je minilo 19 let od začetka oddajanja Radia Ognjišče, smo se opoldne zbrali pri evharističnem bogoslužju v cerkvi Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Somaševanje je vodil pater Branko Cestnik, ki je v nagovoru med drugim orisal poslanstvo katoliškega medija. "V prvi vrsti se bo držal načela o človekovem dostojanstvu. Pozoren bo, kje je kršeno in kdo od odrinjenih ljudi ali skupin je najbolj utišan. Vodilo medija bo: Dati glas tistim, ki nimajo glasu! Na tem mestu se katoliški medij ne sme ustrašiti biti alternativen, celo, kot bi rekli sociologi, biti kontra-kulturalen, po domače, plavati proti toku. Tudi današnja demokratična družba namreč nekaterih resnic noče videti. Zato njeni dominantni mediji o njih molčijo, včasih celo lažejo." Sveti maši je sledila okrogla miza. Poleg patra Cestnika so v njej sodelovali dramski igralec Gregor Čušin, poslanka v državnem zboru Ljudmila Novak in Vilma Siter iz društva Družina in življenje. Razmišljali so o tem, kako vero živeti v osebnem življenju in družbi. Poudarili so, da uspeh ne more izostati, če slediš besedam Jezusa Kristusa.

V preteklih dneh so se tako na škofijskih kot tudi na župnijskih ravneh zvrstile številne prireditve ob Tednu Karitas. Prek njih smo lahko od blizu spoznali in poglobili dobrodelnost Cerkve. Vrh dogajanja je bil v sredo, ko se je skoraj dva tisoč sodelavcev in prostovoljcev Karitas iz vse Slovenije dopoldne srečalo na Ponikvi, knežje mesto Celje je nato zvečer gostilo 23. tradicionalni koncert Klic dobrote. "Tu smo ljudje iz različnih koncev Slovenije. Morda je samo današnji dan tisti, ko se srečamo. Mogoče se niti ne poznamo po imenih, ampak samo po očeh. In dejansko je za nas to ne dogodek, ko srečaš prijatelja, ki dela enako kot ti, morda na drugem koncu Slovenije," je o pomenu vsakoletnih romanj na Ponikvo za naš radio spregovorila Jožica Ličen iz koprske Karitas. Da tudi v teh časih radi pokažemo solidarnost, je dokazal koncert Klic dobrote. Do sklepa koncerta so dobri ljudje za pomoč družinam v stiski darovali 154 tisoč evrov. Zbiranje sredstev se bo nadaljevalo še ves december. "Dobrota je posebna božja in človeška krepost in vrlina. Ima nešteto obrazov in vedno nov sijaj. Dobrota je jezik, ki ga razumejo vsi ljudje, verni in neverni, izobraženi in preprosti. Dobrota v nobenem političnem sistemu ne izgublja svoje vrednosti, ne pozna meja, zagrenjenosti ali avtoritarnosti. Dobrota ustvarja odprtost in svobodo, ker je plemenita in velikodušna. Ne pušča za seboj razvalin ampak si prizadeva, da iz nje vedno vzklije in požene življenje. Dobrota je izraz naše življenjske moči tem večja je, čim čistejša in pristnejša je. Dobrota ima sposobnost, da nas bolečina in stiska drugega prizadene. Trpljenje bližnjega postane moje trpljenje. Tu se torej dobrota in trpljenje združita. Stiska bližnjega postane moja stiska, vsak udarec, ki zadene drugega, zadene tudi mene. Bratje in sestre hočemo biti blizu in solidarni vsakemu trpečemu človeku in tistim v stiski. Naša dobrota in skromna pomoč naj jih opogumlja, dviga in jim vliva korajžo. Iskrena zahvala in bog povrni vsem darovalcem, ki boste s svojo dobroto nahranili preizkušena življenja," je v nagovoru poudaril predsednik Slovenske Karitas, škof Metod Pirih. Generalnega tajnika Slovenske Karitas Imreta Jerebica je navdušila darežljivost Slovencev. Z zbranimi sredstvi na koncertu in v spremljajočih akcijah Klica dobrote pomoč vsako leto prejme več kot 20 tisoč družin po vsej Sloveniji. Dobrodelne koncerte, nabirke za družine v stiski, predstavitve svojih programov, dneve odprtih vrat, medgeneracijske delavnice in duhovne obnove za sodelavce je v preteklem tednu pripravilo tudi več župnijskih Karitas.

POLITIČNO DOGAJANJE

V zadnjem novembrskem tednu v tem letu je svojevrsten pečat pustil Tomaž Gantar. Njegova odločitev, da odstopi z mesta zdravstvenega ministra, je presenetila marsikoga. Kot razlog je navedel nemoč ob izpeljavi nujnih sprememb zdravstvenega sistema, pojasnil je, da ne zna najti rešitve, ki bi zadovoljila vse. Prav tako je priznal, da je znotraj koalicije preveč različnih pogledov na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva. "Način sprejemanja odločitev, vodenja …. Imam izkušnjo z vodenjem občine … Tako bom rekel: Če bi s takšnimi omejitvami vodil občino, ne bi naredili niti enega pločnika. S svojim odstopom dajem prost teren, če sem seveda ovira, za sprejemanje neke zakonodaje, da se bo naredil korak naprej. Predsednica vlade je v nekem razgovoru omenila, da bo zdravstvo zdaj res postalo prioriteta na ravni vlade," je pojasnil. Medtem ko je politične kroge Gantarjeva poteza predvsem presenetila, so v zdravstvenih krogih zaskrbljeni. "Glede na to, v kakšnem položaju smo se znašli, lahko namesto urejanja razmer v zdravstvu pričakujemo stopnjevanje težav, več bo plenjenja, kraje, mafija bo imela večji vpliv na to," je prepričan predstavnik iniciative zdravnikov Erik Brecelj. Predsednik sindikatov v zdravstvu znotraj Pergama in predsednik sindikata ljubljanskega kliničnega centra Matija Cevc je za naš radio poudaril: "Vtis je, da je to že tretji, če ne celo četrti minister, ki je želel izpeljati zdravstveno reformo, a so mu to preprečili lobiji."

Gantar je drugi minister, ki je v slabem tednu dni zapustil vlado Alenke Bratušek. Ker se je soočal z očitki o spornem ravnanju pri dodeljevanju subvencij, se je nekaj dni pred njim odločil oditi tudi Stanko Stepišnik, ki je vodil gospodarski resor. Bi jima lahko sledil še kdo, je vprašanje, ki sledi. Z očitki o poslovanju svojega podjetja z Darsom in nepravilnostmi v avtošolah se namreč med drugim otepa minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. "Pričakujem dogovor o koalicijski pogodbi do septembra 2015, pričakujem rekonstrukcijo vlade in pričakujem, da bodo v tej vladi vsi predsedniki koalicijski strank. Potem se lahko pogovarjamo naprej. Vse ostalo so gasilske akcije. V bistvu se nam dogaja rekonstrukcija, ne da bi to vedeli," ocenjuje prvak DeSUS Karl Erjavec. Ob tem vztraja, da mora biti v njej tudi predsednik SD Igor Lukšič. Ta je DeSUS pozval, naj raje poišče novega zdravstvenega ministra ter naj ne ustvarja novih težave in naj se ne ukvarja s tem, kako bo ravnala njegova stranka. Za komentar na trenutno dogajanje smo zaprosili predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma. "Trenutne analize kažejo, da želi ta vlada na vsak način ostati na oblasti, se še naprej zadolževati po izjemno visokih obrestih in tako rekoč vztrajati do bridkega konca. To pa je izjemno slabo." Šturm opozarja, da v tako zahtevnem položaju država potrebuje nacionalni dogovor. "Vlada bi morala nemudoma pritegniti k sodelovanju opozicijo in skupaj z njo po opravljenih analizah sprejeti odločitve, kako naprej."

Luči na koncu tunela ne vidi komisija za preprečevanje korupcije. Njen predsednik Goran Klemenčič ter njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek so protestno odstopili. Odzivi iz političnih in strokovnih vrst so bili predvsem v znamenju zaskrbljenosti nad razmerami v državi. Predsednik države Borut Pahor razume razloge, a se z odstopom vodstva protikorupcijske komisije ne strinja. Premierka Bratuškova želi, da bi si Klemenčič, Praprotnik in Selinškova premislili ter nadaljevali delo. Parlamentarne stranke so novico sprejele zelo različno. V SDS predlagajo ukinitev protikorupcijske komisije, njeno delo naj opravljajo že obstoječi organi. V SLS so prepričani, da gre za nezaupnico tako politiki kot tudi organom pregona in pravosodja. V N.Si ocenjujejo, da gre za resen alarm za vse organe pregona in da se moramo bolj resno spopasti s korupcijo. V PS odstop vodstva protikorupcijske komisije obžalujejo, v SD potezo vidijo kot opozorilo, da je postopek očiščevanja slovenske družbe in politike zastal. V DL ugotavljajo, da je to zlovešče znamenje nevarnosti, da bo v Sloveniji lopovščina zmagala nad poštenjem. V DeSUS poudarjajo, da gre za odločitev članov protikorupcijske komisije, ki jih ne moti.

Poslanci so sprejeli novelo zakona o javnih financah, ki daje pravno podlago za državno dokapitalizacijo bank po objavi stresnih testov. Opozicija je odločanje o predlogu obstruirala. Ne želi namreč sodelovati pri omogočanju nepreglednih postopkov, ki izključujejo parlament.

Zakona o davku na nepremičnine in izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti sta bila po vetu državnega sveta znova na mizah poslancev. Besediloma so prižgali zeleno luč - potrdili so ju s potrebno absolutno večino. Zakon o davku na nepremičnine bo uveljavljen z novim letom in bo nadomestil zdajšnje nepremičninske dajatve. Lastniki bodo pred odmero prejeli informativne izračune.

DRUŽBA IN KULTURA

Petek, 22. novembra 2013, se je v zgodovino slovenskega čebelarstva zapisal kot zgodovinski mejnik. Slovenskim čebelarjem je namreč po dolgoletnih prizadevanjih vendarle uspelo, da so na evropskem nivoju zaščitili Slovenski med z geografsko označbo. Slovenski med je tako postal 19. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji, in prvi slovenski izdelek, ki v registriranem imenu nosi naziv države. Čebelar Milan Meglič, idejni oče projekta Slovenskega medu z geografsko označbo, po skoraj 15 letih prostovoljnega dela za priznanje tega statusa pravi: "Mi imamo zdaj to blagovno znamko, zaščito in to je tako pomembno in močno orodje, na nas pa je če ga bomo znali izkoristiti." Tanja Vrhovnik, ki skrbi za promocijo Slovenskega medu pravi, da se višjo kakovost okusi in da to spoznava vse več potrošnikov. "To niso samo tehnične lastnosti slovenskega medu, varnost, sledljivost, slovensko poreklo, višja kakovost, to je poln odličen okus, to je več sto let slovenske čebelarske tradicije, to je ljubezen čebelarjev do čebel in do narave, vse to zajema Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo," je še spomnila.

Celjska Mohorjeva družba je v preteklem tednu javnosti prestavila redno zbirko za leto 2014. Najstarejša slovenska založba v knjižnem daru za leto, ki prihaja, ponuja Mohorjev koledar, štiri knjige in stenski koledar, na katerem so upodobljeni papeži dveh vatikanskih koncilov. Tokratni Mohorjev koledar je uredila Alenka Veber - v dolgi tradiciji njegovega izhajanja se ga je prvič dotaknila ženska roka. Nepogrešljivemu kalendarijskemu delu sledijo prispevki več kot štiridesetih avtorjev, ki so razdeljeni v razdelke: narava, po domovini in svetu, zgodovina, naša dediščina, znanost, med nami, spominjamo se, naši sodelavci, jubilanti, leposlovje in življenje treh Mohorjevih družb. Celjska študijska knjižnica je poskrbela za to, da so koledarji zdaj dostopni tudi v digitalni obliki. Večerniška povest je tokrat ista pri Celjski in Celovški Mohorjevi. Napisal jo je Rudi Mlinar in ji dal naslov Ko ni cvetela ajda. V njej se zrcalijo usode rojakov, ki jih je zaznamovala druga svetovna vojna. Posebnost tokratne zbirke je delo z naslovom Duhovnost za vsak dan. Gre za praktični vodnik za pristno življenje, ki ga je napisal James Martin, delo je prevedel Niki Neubaver. V redni zbirki je še znana knjiga italijanskega avtorja Don Camillo in Peppone I. del ter mladinsko delo Neže Maurer Veste, kdo je Čeri?

ŠPORT

Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih je uspešno vstopila v novo zimsko sezono. V postavi Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Jaka Hvala in Peter Prevc je zmagala po prvi seriji ekipne tekme za svetovni pokal v Klingenthalu. Drugi so bili Nemci, tretji pa Japonci. Dan pozneje je prvo letošnjo posamično preizkušnjo svetovnega pokala Tepeš končal na tretjem mestu za Poljakom Krzysztofom Biegunom in Nemcem Andreasom Wellingerjem.

Člani Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez so izbrali vodjo slovenske olimpijske reprezentance na bližnjih igrah v Sočiju. Odločili so se za Petro Majdič, dobitnico bronaste medalje na zadnjih olimpijskih igrah v Vancouvru.