Opeka: Nobelovo nagrado mi je podelila Slovenija s svojimi sprejemi

Slovenija 23. 11. 2013, 17:08

Na Slovenskem knjižnem sejmu je v sklopu Debatne kavarne potekal pogovor s slovenskim misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko, ki je dejal, da mu je "Nobelovo nagrado podelila Slovenija z množičnimi sprejemi, ki jih je bil deležen ob obisku". Misijonar, znan po optimizmu, je poudaril, da prinaša veselje, ki je del njegovega življenja.

"Prinašam veselje, ki ga živim, in to ni umetno veselje, ampak izkušnja življenja 40 let na Madagaskarju," je poudaril v pogovoru, ki ga je vodil novinar Jože Možina.

Opeka je dejal, da je verjetno težko predstavljivo, da se zmore talente in karizmo uveljaviti tudi na tako revnem območju, kot je smetišče na Madagaskarju. A prav tam lahko ti pridejo do večjega izraza. "Tukaj imate močne materialne temelje, a šibke vrednote," je poudaril in dodal, da bogastvo človeka uspava in ubije vse iniciative.

Misijonar, ki je s smetišča glavnega malgaškega mesta Antananarivo rešil okoli 23.000 ljudi, od tega več kot 11.300 otrok, je dejal, da je življenje v Evropi bistveno drugačno od tistega v Afriki. "Tu imate vsaj za nekaj mesecev zagotovljeno varno prihodnost, tam pa živimo iz dneva v dan", je dejal in pojasnil, da prav zato težko sprejme povabilo za sestanek na točno določen datum prihodnje leto.

V pogovoru se je dotaknil tudi političnih razmer na Madagaskarju. Povedal je, je premalo posameznikov, ki bi bili pošteni politiki, patrioti in humanisti. Revni, ki je je največ, kar 92 odstotkov ljudi na Madagaskarju živi pod pragom revščine, si od države želijo delovna mesta, ceste, šole in bolnišnice. Vse ostalo so prazne besede, je dejal.

Opozoril je tudi na zgodovinsko dolžnost Zahoda do Afrike, ki je pozabljen kontinent. Afričani so utrujeni od čakanja na evropska sredstva. Slovenci so po njegovem mnenju zelo darežljiv narod, težave pa prepoznava v zagrenjenosti in predsodkih.

Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1966 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. Študiral je teologijo, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje kot misijonar in humanitarni delavec.

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk mu je decembra 2009 podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli. Opeko so letos predlagali za Nobelovo nagrado za mir. O delu Opeke je v režiji Jožeta Možine in koprodukciji TV Slovenija nastal tudi dokumentarec, ki je prejel več mednarodnih nagrad.

Današnji pogovor je potekal v organizaciji Celjske Mohorjeve družbe, ki je izdala štiri knjige o Opeki, nazadnje letos delo Pierra Lunela z naslovom Pustolovščina Pedra Opeke.