dr. Rosvita Pesek
Rosvita Pesek: Pučnik je videl tisto, kar mora biti na koncu tunela
Slovenija
Dr. Jože Pučnik je bil strateg, vizionar, videl je tisto, kar mora biti na koncu tunela, njega niso fascinirala in motila posamezna drevesa ob poti, on je videl kam mora priti in zanimal ga je ta cilj, je v pogovoru za Radio Ognjišče o dr. Jožetu Pučniku, o katerem je napisala novo knjigo, povedala zgodovinarka in novinarka dr. Rosvtia Pesek. Na vprašanje, zakaj je bila potrebna nova knjiga o dr. Pučniku je dejala: "Knjiga je potrebna zato, ker prihajajo rodovi, ki o Pučniku ne vedo nič. Knjiga je potrebna zato, da se stvari ne pozabijo, kar pa zadeva mene pa je bila knjiga potrebna zato, da ne bi v moji omari obležali papirji, podatki, izjave, spomini na Jožeta Pučnika, ki jih ni zbral nihče drug."
Novo knjigo dr. Rosvite Pesek z naslovom "Pučnik", ki je izšla pri Mohorjevi Celovec bodo predstavili danes popoldne ob 17. uri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Poleg avtorice dr. Rosvite Pesek se bodo Jožeta Pučnika spominjali še mladostni prijatelj Drago Kapun, sodelavec Perspektiv dr. Janko Kos, sozapornik Rudi Videtič, sin Gorazd Pučnik, glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik SDS Janez Janša, nečakinja Iva Pučnik Ozimič in vodja Mohorjeve založbe Celovec Franz Kelih.
Za Časnik.si je zgodovinarka dr. Rosvtia Pesek o tem, kakšno je temeljno sporočilo, ki ga Jože Pučnik danes daje Slovencem, dejala: "Kadar gredo stvari narobe, jih je treba popraviti. Ne glede na to, ali se tej „stvari“ reče komunizem ali demokracija. Noben sistem ni odporen na odklone. In stvari je treba popravljati in se pri tem osebno angažirati vse dotlej, dokler ne gredo prav."
Odlomek iz knjige, ki govori o možu, ki je s svojo pokončnostjo globoko zaznamoval 20. stoletje in prehod Slovenije v samostojnost in demokracijo
“Slovenija je tistega mrzlega januarja leta 2003 položila k zadnjemu počitku enega največjih sinov minulega stoletja. ….. Za vedno je zaspal mož, ki se je iz tujine vedno hotel vrniti. Ki je še vedno hotel pomagati, ko so prve lastovke napovedale pomlad. Za vedno je zaspal mož, katerega duh razsvetljenstva je napovedoval in preveval večino intelektualnih nastavkov na poti v demokratizacijo: 57. št. Nove revije, Kultura, družba in tehnologija. ….. Za vedno je zaspal mož, ki je v najbolj usodnih časih vprašal sodelavce, ali so pripravljeni za osamosvojitev prevzeti vso pravno in tudi moralno odgovornost za vse posledice, ki bodo s tem nastale. Za vedno je zaspal mož, ki je vedel, da se zgodovinska resnica ne meri s političnimi glasovi tistih, ki o njej odločajo v preiskovalnih komisijah, ampak da si je zanjo treba nenehno prizadevati. Zaspal je mož, za katerega je najvišji politični funkcionar v državi omalovažujoče dejal, da ga ni moč primerjati z Johnom F. Kennedyjem ali Charlesom de Gaullom, po katerih se tudi imenujeta letališči. …. Nekoč bomo zaspali tudi mi. In nihče nikoli ne bo vedel za nas. Če se bo še slišala slovenska beseda in če bo še obstajala slovenska država, pa bodo morali zanamci tudi v učbenike zgodovine zapisati, da je nekoč živel Jože Pučnik, mož, ki je bil prevelik za čas in sodobnike, med katerimi je živel. In čigar ime je neločljivo povezano s svobodo, demokracijo in Slovenijo.”
(R. Pesek, Pučnik, Mohorjeva založba Celovec, 2013, str. 427 – 428).
