Na ljubljanskih Žalah spomenik žrtvam prometnih nesreč
Na tretjo novembrsko nedeljo od leta 2007 zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Ta dan so v naših mislih umrli in poškodovani v prometnih nesrečah ter njihovi bližnji, prijatelji, sodelavci in znanci. Z različnimi slovesnostmi ga zaznamujemo tudi v Sloveniji, med drugim so včeraj v prestolnici odkrili spomenik žrtvam prometnih nesreč.
Vsak dan na svetovnih cestah življenje izgubi 3.560 ljudi. Na leto jih v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona, 50 milijonov je poškodovanih. Evropske ceste so lani zahtevale 27.700 življenj, težje je bilo poškodovanih 313.000 udeležencev v prometu. V Sloveniji je med letoma 1991 in 2012 na cestah umrlo 6.810 ljudi, poškodovanih je bilo več kot 309.100.
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč želi opozoriti na bolečino, ki jo bližnjim, prijateljem, znancem in sodelavcem pustijo posledice prometne nesreče, ter na številne poškodovane, ki zaradi posledic prometne nesreče nikoli več niso takšni, kot so bili pred njo. Pri nas so se slovesnosti ob tem dnevu začele z odkritjem spomenika na ljubljanskih novih Žalah, ki želi opomniti družbo na nesprejemljive posledice prometnih nesreč. Z njim so številnim žrtvam, njihovim bližnjim in povzročiteljem nesreč na enem mestu postavili točko soočenja, miru, spokoja in sočutja.
Spomenik je delo arhitekta in akademika Marka Marijana Mušiča. Kot pravi, je v njem "izoblikovana prispodoba valovanja naših življenj, ki ga nesrečni trenutek ustavi ali tragično spremeni". V spomenik so vrezani verzi pesnika in akademika Nika Grafenauerja. "Včasih se moraš tu ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel po cesti, ki ga je izvrgla v svoj vase izrečeni Zbogom," je zapisano.
Predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba je v svojem nagovoru opozoril, da je v življenju veliko stvari, ki nas delijo. "Tudi posledice prometnih nesreč delijo. Delijo na tiste, ki jim je odvzeto življenje ali zdravje, ter na tiste, ki so odvzeli. Trpljenje je na obeh straneh," je poudaril. Spomenik zato po njegovih besedah ponuja povezovanje in ne delitev, ponuja dialog. Kot je dodal Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je častna pokroviteljica dejavnosti zavoda, sporočilo slovesnosti ob odkritju spomenika ni le visoko etično, ampak tudi vzgojno. Po njegovih besedah je kot glas sočutja, a tudi kot povabilo k slovesni zavezi: Varovati moramo nedotakljivost življenja. Ta obsega tudi pravico do varne poti.
Spomenik sta blagoslovila predsednik Slovenske Karitas, upokojeni koprski škof Metod Pirih, in evangeličanski škof Geza Erniša. Slovesnosti, pri kateri so sodelovali predstavniki Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, z glasbo pa jo je sooblikoval policijski kvartet trobil, so se med drugim udeležili mufti Nedžad Grabus, predsednik države Borut Pahor, generalni direktor policije Stanislav Veniger, vodja prometne policije Ivan Kapun in predsednik Evropskega združenja za pomoč žrtvam prometnih nesreč Jeannot Mersch. V družbi svojcev prometnih nesreč so nazadnje k spomeniku položili cvetje.
