Prizor s podeželja
Je podeželje priložnost za razvoj Slovenije?
Slovenija | 17.11.2013, 03:00
Slovensko podeželje nudi veliko priložnosti za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma. Slovenci si tudi sicer zadnja leta vse bolj želijo živeti na podeželju, prav tako je vse bolj uveljavljeno mnenje, da ni vse, kar prihaja iz tujine, nujno boljše od domačega. Udeleženci nedavne okrogle mize na to temo so se strinjali, da mora Slovenija poiskati prave tržne niše oziroma inovacije, da bo lahko konkurenčna večjim državam.
Nedavno okroglo mizo na temo Podeželje - priložnost za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma v Slovenskih Konjicah so organizirali člani IG Alpbach Slovenija. To je polnopravna članica Evropskega foruma Alpbach, ki usmerja pozornost v sedanjost in v skrbi za prihodnost, združuje ljudi in ideje, katerih cilji in prizadevanja so usmerjena v iskanje rešitev na sodobne izzive in pričakovanja družbe. Udeleženci okrogle mize so bili predsednik Evropskega foruma Alpbach Franz Fischler, minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, predsednik SLS Franc Bogovič, direktorica Unior d. d. Program Turizem Barbara Soršak in Rok Roblek, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine.
Fischler: Iščite tržne niše in inovacije
Nekdanji evropski komisar za kmetijstvo Fischler je med drugim povedal, da se Slovenija trenutno ukvarja z velikimi težavami, zato so tovrstne razprave za iskanje poti iz sedanjega stanja več kot dobrodošle. Kot je dejal, ne gre pozabiti, da je Slovenija še pred desetletjem veljala za zgled vsem ostalim novim članicam Evropske unije. Med nujnimi ukrepi, ki jih mora naša država po njegovem mnenju kar najhitreje storiti, je uravnoteženje javne porabe, pri čemer pa skupaj z varčevanjem kot nujno vidi tudi skrb za gospodarsko rast. Pomembno je, pravi Fischler, predvsem večanje kupne moči prebivalstva, za kar pa so potrebni tudi njihovi višji prihodki.
"Morate poiskati prave tržne niše oziroma inovacije, saj z obstoječim znanjem ne morete biti konkurenčni večjim, pa tudi ne na vseh področjih. Slovenija bi se zato morala odločiti za nekaj nišnih dejavnosti, bodisi na področju industrije, storitev ali turizma. Brez inovativnih pristopov Slovenija ne more biti konkurenčna. Ne more pa biti konkurenčna na vseh področjih in to je nekaj, o čemer se more družba poenotiti. Bodisi, da bo ostala industrijska država ali pa se bo bolj usmerila v storitveni in turistični sektor. Vsekakor pa morate narediti vse, da privabite tuje investitorje, ki lahko gospodarstvo znova oživijo," je še dejal Fischler, ki tudi meni, da bi morala Slovenija nujno prepričati tuje investitorje, da pridejo in vlagajo v njeno gospodarstvo.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je povedal, da ima Slovenija ta trenutek zaradi pogozdovanja bistveno manj kmetijskih zemljišč kot v preteklosti. Država ima danes z gozdom poraslega kar 60 odstotkov ozemlja, pri tem pa od osmih milijonov kubičnih metrov zmore vsega štiri milijone kubičnih metrov poseka. V tej branži minister vidi veliko potenciala, ki ga za zdaj še ne znamo izkoristiti.
Ob tem je spomnil, da je bilo veliko kmetijskih zemljišč zaradi gradenj izgubljenih tudi nepovratno. »Ker ni regij, vsaka občina zase skuša delovati kot regija in si postavlja svoje obrtne in poslovne cone,« pravi Židan, ki sicer v tem po eni strani vidi možnosti razvoja podeželja, po drugi strani pa to temu istemu podeželju in kmetijstvu škodi. Kot je povedal kmetijski minister, pravkar iščejo primeren sistem trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Znotraj stroke je ta že usklajen, zdaj pa bodo začeli usklajevanja še na politični ravni, uvedel pa naj bi 300.000 hektarjev trajno varovanih zemljišč, ki se bodo uvedla v soglasju z občinami.
Bogovič: Občine so poskrbele za večji razvoj podeželja
Po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča si Slovenci zadnja leta vse bolj želijo živeti na podeželju, prav tako je vse bolj uveljavljeno mnenje, da ni vse, kar prihaja iz tujine, nujno boljše od domačega. To pa pomeni več priložnosti za lokalno proizvodnjo hrane, kar je tudi del strategije Evropske unije, ki daje prednost krajšim potem in lokalni proizvodnji. Bogovič se je dotaknil tudi očitanega velikega števila občin v Sloveniji, ki pa so po njegovem mnenju poskrbele prav za večji razvoj podeželja. »Zlasti, če jih danes primerjamo s sosednjimi na hrvaški strani, je razlika očitna,« meni predsednik SLS.
Predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek je dejal, da je slovensko podeželje v zadnjih letih doživelo dovolj razvoja, da postaja privlačno tudi za mlade. Na voljo so nove ceste, skoraj povsod je internet in podobno, kar mlade privablja, da podeželska območja niso več zgolj spalna naselja, pač pa se vse več mladih odloča, da bo od kmetovanja tudi živelo.
