Voljo do dela rodi pohvala
Radijski utrip
Osnovno pedagoško načelo je, da pri učencu iščemo znanje in ne neznanje. To je eno temeljnih vodil. Tako je v sobotnem pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri, zatrdil psihoterapevt Bogdan Žorž.
Žal se vedno najde kdo, ki išče vrzeli, in to je za otroka ubijajoče. To izničuje motivacijo, ubija duha. Predvsem je tega preveč tudi pri starših. Preveč znamo samo opozarjati na napake, grajati in kritizirati. Premalo je pohval. Takšna vzgoja ustvarja nesamostojne, neodločne ljudi in nepopravljivo duši njihovo ustvarjalnost. Otroci v takšnem ozračju odraščajo v podredljive osebnosti ali pa v nasprotje temu, odraščajo v pretirano uporniške ljudi, ki sploh ne vedo, zakaj se upirajo. V vzgojni proces vedno vnašamo razočaranja, slabo voljo, krivice in podobno, ki jih doživimo drugod, in prav otrok je dostikrat pri roki, da nanj stresemo jezo. Otrok vsako jezo doživlja osebno. Prevzema krivdo. Otroku dajmo pohvalo za uspeh. Najlepša nagrada zanj je naš nasmeh.
Ko vzgoja preide v obdobje jeseni
Takšno prispodobo je v oddaji izrekel poslušalec Jože, ki je zastavil vprašanje: "Kako naj se starši soočimo z morebitno slabo letino pri vzgoji svojih otrok?" Psihoterapevt Bogdan Žorž je odgovoril: "Vedno so mi všeč vprašanja z metaforami. Primerjava je zelo dobra. Primerjava vzgojnega rezultata s pridelkom. Jaz se lahko zelo trudim z obdelovanjem, a pride toča in pridelek uniči. Lahko kupim recimo slabo seme in tako naprej. Pri vzgoji je prav tako. Vedno moramo računati na ostale dejavnike, ki so dejavnik dednosti, zunanji vplivi okolja in dejavnik ključnih trenutkov, ki se nam pripetijo v življenju in nam zapustijo močne izkušnje. Primer: če nimamo glasbenega talenta, bomo težko postali odlični pevci ali vrhunski glasbeniki in podobno. Le to, kar prinesemo s seboj na svet, lahko razvijamo. To je dejstvo, ki se ga ne da spremeniti."
Bolj ko otrok odrašča, tem odločilnejši so vplivi okolja
Bogdan Žorž: "Vzgojno poslanstvo staršev se ne neha v trenutku odhoda otroka v samostojno življenje. To se zgodi že v prvem delu najstniškega obdobja. Že takrat so vplivi okolja večji od vpliva staršev in nimamo več odločilnega glasu pri otroku. Starševsko poslanstvo se postopno izgublja. To je naraven proces. Ne glede na to, da nekateri otroci ostanejo dolgo pri starših. Starševski odnos se mora spreminjati, iz vzgojitelja začne preraščati v nekega zaupnika in svetovalca, ki otroku pomaga v kritičnih trenutkih in ga usmerja, toda takrat, ko otrok to želi, ko je to pripravljen sprejeti in to res potrebuje."
Kritični trenutki v procesu vzgoje
Bogdan Žorž: "To so preizkušnje, ki zaznamujejo celotni proces vzgoje. V vsakem procesu odraščanja, v vsaki družini je tega veliko. Le izražajo se različno. Otroku se tudi proti njegovi volji nekaj zgodi. Krivica, bolezen, nesreča, nezgoda, ... , to so prelomnice in če takrat k otroku pristopimo na neustrezen način, lahko naredimo veliko škode. V vzgoji je veliko tudi nepredvidljivega. To ni znanost, ni formule in receptov. Absolutnega zagotovila ni. Če rezultat pri vzgoji ni takšen, kot smo si ga tudi z vloženim trudom, želeli ali pričakovali, nam preostane le eno, zavedanje, da je naš otrok samostojna osebnost, sam sprejema odločitve za življenje in sam nosi posledice." Kaj konkretno je imel v mislih g. Žorž, poslušajte v posnetku pogovora. Vzgoja ni priprava na življenje, vzgoja je življenje.
