Evropski tožilec nad goljufije z evropskim denarjem?
Svet | 16.10.2013, 14:00
Evropska komisija želi preprečiti goljufije, povezane s sredstvi iz evropskega proračuna. Vsako leto naj bi bilo zaradi njih po nekaterih ocenah izgubljenih približno 500 milijonov evrov. Zato predlaga oblikovanje urada evropskega javnega tožilca, ki bo preiskoval in preganjal dejanja, povezana z nezakonito porabo denarja iz proračuna Unije. Slovenska vlada in tožilstvo pobudo pozdravljata, pomisleki pa so glede organiziranosti urada.
Nezakonita poraba denarja iz proračuna Evropske unije trenutno ni enako sankcionirana v vseh članicah. Da bi to odpravili, Evropska komisija predlaga ustanovitev urada evropskega javnega tožilca. Ta bo pristojen za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu povezave, sodeloval pa bo s sodišči držav članic, kamor bo vlagal obtožnice zoper kazniva dejanja. Z vsebino predloga so se v minulem tednu seznanili na odboru za pravosodje. Slovenija predlog podpira, imajo pa na pravosodnem ministrstvu pomisleke glede predlagane organiziranosti urada. Državna sekretarka Tina Brecelj poudarja, da tega nikakor ne gre razumeti kot »da evropskega javnega tožilca potrebujemo zato, ker naši tožilci pri pregonu gospodarskega kriminala niso dovolj učinkoviti.» Kot je opozorila, pa ima pomisleke v zvezi z hierarhično obliko organiziranosti urada, saj je bolj naklonjena kolegijski obliki.
Slovenski tožilci idejo podpirajo. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pravi, da bi morala komisija ob tem objaviti tudi konkreten spisek kaznivih dejanj, za katere bi bil pristojen evropski javni tožilec. Ob tem bodo pregon v državah članicah še vedno izvajali nacionalni tožilci. O delu omenjenega tožilca v Sloveniji pa meni: »V kaznivih dejanjih iz naših pristojnostih bo delal po naših predpisih, sicer pa se bo moral, in to je neizogibno nujno tudi zaradi materialne zakonodaje, ravnati po evropski zakonodaji.«
Evropski javni tožilec naj bi bil uveden do leta 2023. V Sloveniji smo sicer kazensko že obravnavali neupravičeno porabo evropskega denarja; v primeru obnove Rimskih Term in Dvorca Betnava. Šlo je za približno 5 milijonov neupravičeno porabljenih sredstev. Zato je Betnava že vrnila 700 tisoč evrov, Rimske Terme pa morajo povrniti 3,5 milijona evrov.
Za uveljavitev predloga Komisije mora biti ta sprejet soglasno s strani ministrov držav članic v Svetu EU. Uradu, če bo sprejet, se ne bo pridružila Danska. Velika Britanija in Irska pa le, če se bosta za to eksplicitno in prostovoljno odločili.
