Italijanski škofje: Vladna kriza bi pomenila katastrofo za državo

Svet 02. 10. 2013, 15:50

V Italiji se je zaradi krize, ki so jo sprožili odstopi petih ministrov, premier Enrico Letta odločil preveriti podporo svoji vladi v parlamentu. V senatu je že prestal odločanje o zaupnici, čaka ga še poslanska zbornica, kjer prav tako lahko računa na zadostno podporo. Glasove "za" sta na koncu prispevala tudi Silvio Berlusconi in njegovo Ljudstvo svobode.

V ozadju tokratnega spora v Rimu je bilo vprašanje Berlusconijeve politične prihodnosti. Nekdanji premier je bil namreč pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset, grozi mu izključitev iz senata. Berlusconi je zato pozval pet ministrov iz vrst Ljudstva svobode, naj zapustijo vlado, kar so tudi storili, čeprav so imeli ob tem tudi kar precej pomislekov, v stranki je prišlo do razkola, Berlusconiju je skupina senatorjev Ljudstva svobode celo obrnila hrbet. Berlusconi je najprej vztrajal, da bo njegova stranka enotno glasovala proti zaupnici vladi. A nato se je zgodil zasuk, ki je presenetil tako Letto kot tudi senatorje Ljudstva svobode.

"Italija je pred usodnim tveganjem. Vse je odvisno od tega, ali boste rekli da ali ne," je pred tem v nagovoru v parlamentu opozoril Letta. Ob Berlusconijevi napovedi, da bo Ljudstvo svobode le prispevalo glasove za zaupnico, se je nato le smehljal in zmajeval z glavo. Od 305 senatorjev, ki so oddali svoj glas, jih je podporo vladi izreklo 235, 70 jih je bilo proti. Letta je s tem močno presegel potrebno večino.

Da bi vladna kriza v tem trenutku pomenila katastrofo za državo, so prepričani v italijanski škofovski konferenci. Njen predsednik, kardinal Angelo Bagnasco, je kritiziral vsako neodgovorno ravnanje, ki bi pripeljalo do zaostritve razmer. Stalni svet konference je medtem v stališču poudaril, da Italija potrebuje politiko, ki dela za splošni blagor in s tem jamči za stabilnost. "Stabilna vlada je nujna predpostavka za vodenje države in socialno kohezijo v času krize, ki jo doživlja Italija in jo čutijo predvsem družine in mladi," je za Radio Vatikan pojasnil generalni tajnik konference msgr. Mariano Crociata. Kot je dodal, se škofje ne nagibajo na nobeno stran. A menijo, da država, tako kot tudi strukture katoliške Cerkve v Italiji, potrebuje reforme.