Vlada popravlja socialno reformo
Politika | 08.10.2013, 10:29
Predlagane spremembe socialne reforme, katerih finančni učinek je ocenjen na okoli deset milijonov evrov, so usmerjene predvsem v izboljšanje položaja enostarševskih in velikih družin. Pri izračunu vseh socialnih prejemkov se bo po novem, kot poudarja ministrica za delo Anja Kopač Mrak, upošteval "bolj realen" gmotni položaj prosilcev.
V družinski dohodek se ne bo štel celotni otroški dodatek
Če se bo družini spremenila vrsta dohodka, bo tako možno o pravicah odločiti na novo, je na današnji predstavitvi sprememb socialne reforme pojasnila Kopač Mrakova. Po novem se v dohodek družine ne bo štel celotni otroški dodatek, ampak bo iz družinskega dohodka odšteto 20 odstotkov otroškega dodatka.
Po besedah ministrice se bo hkrati s spremembami zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki jih bo v tem tednu potrjevala vlada, in naj bi stopile v veljavo 1. januarja 2014, povišal dodatek k izplačilu otroškega dodatka za enostarševske družine z deset na 30 odstotkov, ne da bi se dodatek prištel k dohodku družine.
Spremembe prinašajo drugačen način upoštevanja dohodkov od študentskega dela
Spremembe socialne reforme, ki so pretekli teden dobile zeleno luč na vladi, prinašajo tudi drugačen način upoštevanja dohodkov od študentskega dela. Kot pravi Kopač Mrakova, zdaj velja, da se je dohodek od študentskega dela nad 76 evrov upošteval v dohodek družine, po novem pa se meja dviguje na 132 evrov.
Med dohodke se po novem ne bo štel tudi kredit, ki ga bo posameznik dobil od banke izključno za nakup ali gradnjo nepremičnine, torej za nek "specifičen namen".
Po novem enaka višina otroškega za vse kategorije otrok do 18. leta
Predlagane spremembe povzemajo zakon o štipendiranju, ki bo prav tako začel veljati 1. januarja 2014, vpeljuje pa državne štipendija za mladoletne dijake. Zaradi tega se bo znižal višji otroški dodatek, ki zdaj velja za dijake. Po novem bo tako višina otroškega dodatka enaka za vse kategorije otrok do 18. leta, kar pa po besedah ministrice ne pomeni poslabšanja položaja.
Za državne štipendije se bo namreč dodatno namenilo najmanj okoli 18 milijonov evrov, z znižanjem otroškega dodatka za dijake pa se bo privarčevalo oz. prerazporedilo le devet milijonov evrov, opozarja ministrica.
Širi se krog upravičencev do denarne socialne pomoči
Pri denarni socialni pomoči spremembe prinašajo širitev kroga upravičencev predvsem na način, da se zvišuje znesek premoženja, ki se ne upošteva pri pridobitvi pomoči. Zdaj velja za samsko osebo meja 500 evrov, po novem pa bo 795 evrov. V primeru družine se bo meja dvignila iz 1500 evrov na 2500 evrov.
Kot pojasnjuje Kopač Mrakova, spremembe hkrati zvišujejo dodatek na otroka v enostarševski družini z deset na 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. "Zdaj znaša 53 evrov, po novem pa bo družina, ki prejema denarno socialno pomoč, in ima dva otroka, pridobila 106,8 evra, kar pomeni 40-odstotno povečanje," dodaja.
Med pridobitvami popravka socialne reforme ministrica opozarja tudi na zvišanje denarne socialne pomoči za odrasle osebe, ki živijo v zakonski ali zunajzakonski zvezi s partnerjem brez otrok. Pri njih se minimalni dohodek iz 132 evrov povišuje na 159 evrov. Ugodnejši naj bi bil tudi način izračunavanja priložnostnih dohodkov.
"Pomembna novost je tudi v tem, da dajemo več prostega preudarka centrom za socialno delo pri upoštevanju nepremičnine, v kateri posameznik ne živi, in za katero je mogoče sklepati, da si posameznik s to nepremičnino začasno ne more zagotoviti preživetja, in to zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati," pravi Kopač Mrakova.
Tudi pri varstvenem dodatku se obetajo pomembne spremembe
Tudi na področju varstvenega dodatka se, tako ministrica, obetajo pomembne spremembe. Pri samski osebi zdaj izključitveni pogoj oz. premoženjski cenzus znaša 795 evrov, po novem pa se zvišuje na 2500 evrov. Za družino se zvišuje na 3500 evrov, zdaj veljavni znesek pa je 1194 evrov.
Kot pomembno novost na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navajajo tudi spremembo, po kateri bodo do izredne denarne socialne pomoči upravičeni tudi prejemniki varstvenega dodatka, v kolikor se bodo znašli v stiski in jim za preživetje ne bo zadostoval varstveni dodatek.
Da se posamezniki ne bi odpovedovali varstvenemu dodatku zaradi dedovanja, bodo po novem dolžni vrniti samo dve tretjini prejete pomoči.
Kopač Mrakova opozarja tudi na spremembo pri plačilu socialno varstvenih storitev in družinskega pomočnika. Pri odločitvi o teh pravicah se bodo namreč po novem upoštevali tekoči dohodki za tri mesece pred vložitvijo prošnje, zdaj pa se štejejo celotni enoletni za nazaj.
Subvencioniranje šolske in dijaške prehrane tudi po letu 2014
Glede sofinanciranja šolske in dijaške prehrane na ministrstvu pojasnjujejo, da se s predlaganimi spremembami ta pravica vzpostavlja tudi po letu 2014. Poleg tega po novem starši ne bodo več vlagali prošnjo na centrih za socialno delo, ampak bo šola pogledala v evidenco centrov in bo odločila o pravici na podlagi odločbe o otroškem dodatku, kar pomeni razbremenitev centrov.
Tudi v primeru subvencije vrtca se bo besedah Kopač Mrakove zmanjšuje "administriranje". Pravica do subvencije se bo vedno priznavala za eno leto, ne samo do konca koledarskega leta, kot velja zdaj, kar prav tako razbremenjuje centre za socialno delo.
Pogrebnine in posmrtnine naj bi kljub posledicam interventnega zakona v zdravstvu ostale
Ena od novosti je povezana s predlogom interventnega zakona na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki ga je prav tako pretekli teden potrdila vlada. Zakonski predlog namreč ukinja pravico do pogrebnine in posmrtnine kot univerzalne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Popravek socialne reforme zato uvaja dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči, in sicer kot pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in kot pomoč ob smrti družinskega člana. Do pogrebnine bodo tako po novem upravičeni svojci umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, kot tudi vsi tisti, ki majo dohodke do višine 606 evrov.
Upravičenci bodo dobili izredno denarno socialno pomoč v višini 530 evrov, kar ustreza sedanji pogrebnini. Enaki pogoji za pridobitev pravice bodo veljali tudi v primeru posmrtnine, ki bo znašala 265 evrov.
Večina sprememb socialne reforme v veljavi že s 1. januarjem 2014
Večina sprememb socialne reforme, ki posegajo v zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialno varstvenih prejemki, bo začela veljati s 1. januarjem 2014, ostale, pri katerih so potrebne zahtevnejše prilagoditve informacijske podpore, pa s 1. septembrom 2014.
Pri tem ministrica poudarja, da bodo prejemniki denarne socialne pomoči že s 1. januarjem 2014 imeli pravico, da se jim na novo izračuna pravica do otroškega dodatka, subvencije za vrtec in državne štipendije.
Na ministrstvu poudarjajo, da so pri pripravi sprememb socialne reforme sledili cilju, da država priskoči na pomoč najbolj socialno ogroženim skupinam prebivalstva, predvsem enostarševskim in velikim družinam.
Pričakovanja javnosti večja od realnih možnosti sprememb socialne reforme
Po besedah Kopač Mrakove so pričakovanja javnosti zagotovo večja, kot pa so realne možnosti. Kot pravi, prav zaradi omejenih finančnih virov tako ni bilo mogoče zagotoviti, da bi bile varstvenega dodatka deležne tudi osebe v institucionalnem varstvu.
Kot še opozarja ministrica, bi brez postopnosti uveljavitve sprememb prišlo do prehude "turbulence" v sistemu. Po njenih besedah gre v tem primeru za najnujnejše popravke, v prihodnjem letu pa bodo pripravili celovito prenovo zakonov. S tem naj bi dodatno poenostavili postopke pri uveljavljenju pravic.
