Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja za mir: Dialog in molitev rasteta ali propadata skupaj

Svet | 01.10.2013, 09:06

„Nič več eni proti drugim, ampak eni poleg drugih.“ Te besede je papež Frančišek izgovoril včeraj, ko je v avdienco sprejel udeležence mednarodnega srečanja za mir, ki poteka v Rimu od 29. septembra do 1. oktobra. Udeležujejo se ga predstavniki velikih verstev, evropskega ter svetovnega političnega in kulturnega življenja. Dogodek ima za geslo: Pogum upanja – verstva in kulture v dialogu.

Srečanje je organizirala Skupnost sv. Egidija, kateri se je papež Frančišek zahvalil, ker „z molitvijo in delom za mir ohranja prižgano svetilko upanja“. In sicer že vse od zgodovinskega srečanja v Assisiju leta 1986. Takrat je bil svet še zaznamovan z razdeljenostjo na dva nasprotna bloka in bl. Janez Pavel II. je v tistem kontekstu verske voditelje povabil, da bi skupaj, eni poleg drugih, molili za mir. Skupnost sv. Egidija je to pot potem nadaljevala. „Nikoli se ne moremo vdati pred bolečino celih narodov, vojnih talcev, bede, izkoriščanja. Ne moremo ravnodušno in nemočno opazovati drame otrok, družin, ostarelih, ki jih je prizadelo nasilje. Ne moremo dopustiti, da terorizem zapre srca nekaj nasilnežem in seje bolečino ter smrt med mnogimi.“ Ne more obstajati nobena verska utemeljitev nasilja, je poudaril papež Frančišek.

Mir – moliti za mir in delati za mir – to je odgovornost vseh. Verski voditelji pri tem lahko storijo veliko. Verski voditelj, je dodal papež, je vedno „moški ali ženska miru, kajti zapoved miru je zapisana v globini verskih tradicij, katere predstavljajo“. Na vprašanje, kaj lahko storijo, pa je sveti oče odgovoril, da jim pot predlaga prav srečanje Skupnosti sv. Egidija. To je „pogum dialoga“, ki daje upanje. „Za mir je potreben dialog, ki je vztrajen, potrpežljiv, učinkovit, razumen, in zaradi katerega ni nič izgubljeno. Dialog lahko premaga vojno. Dialog omogoča skupno življenje oseb različnih generacij, ki se pogosto ne zmenijo druga za drugo; omogoča skupno življenje državljanov različnega etničnega porekla, različnih prepričanj. Dialog je pot miru. Kajti dialog pospešuje dogovor, harmonijo, slogo in mir.“ Zato je življenjskega pomena, da raste in se širi med ljudmi.

Verski voditelji, kot je nato pojasnil papež Frančišek, so pri gradnji miru poklicani delovati ne kot posredniki, ampak kot priprošnjiki. Posredniki namreč iščejo tudi dobiček zase. Priprošnjiki pa nasprotno ne obdržijo zase ničesar, vedoč, da je edini dobiček mir. Vsakdo je torej poklican biti „obrtnik miru“, je dejal papež. In sicer tako, da združuje in ne ločuje, da sovraštvo ugaša in ga ne ohranja, da odpira poti za dialog in ne postavlja novih zidov. Pomembno je torej biti v dialogu in se srečevati, da bi v svetu vzpostavili „kulturo dialoga in kulturo srečanja“.

Dediščina prvega srečanja v Assisiju razodeva, kako je dialog globoko povezan z molitvijo. Dialog in molitev rasteta ali propadata skupaj, je na koncu zatrdil papež Frančišek. Nato je spomnil na besede papeža Pavla VI., ko je govoril o transcendentnem izvoru dialoga. Religija je po svoji naravi odnos med Bogom in človekom, je dejal. Ta odnos pa se preko dialoga izraža z molitvijo.

Vir: Radio Vatikan