Papež Frančišek: Le molitev in solze nas lahko približajo skrivnosti križa
Cerkev po svetu
Skrivnost križa je velika in človek se ji lahko približa le preko molitve in solz. To je poudarek iz pridige papeža Frančiška med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte v soboto, 14. septembra. Cerkev je prav ta dan obhajala praznik povišanja sv. Križa in papež je dejal, da prav tu najdemo zgodovino človeka in zgodovino Boga, ki so ju cerkveni očetje povezali v primerjavi med drevesom spoznanja dobrega in hudega v raju ter drevesom križa.
"Tisto drevo je storilo veliko slabega, to drevo pa nas vodi k zveličanju. Odpušča tisto zlo. To je pot zgodovine človeka, pot, da bi našli Jezusa Kristusa Odrešenika, ki iz ljubezni da svoje življenje." Papež Frančišek je nadaljeval, da Bog namreč ni poslal svojega Sina, da bi svet obsodil, temveč da bi se svet z njim zveličal. Drevo križa nas torej vse rešuje posledic tistega drevesa, kjer je izvor samozadostnosti, ošabnosti in napuha, da bi spoznavali le z lastno miselnostjo, le preko naših kriterijev in v skladu s tisto domišljavostjo, da smo edini sodniki sveta. "To je zgodovina človeka," je pojasnil papež, "od enega drevesa do drugega".
V križu pa je tudi zgodovina Boga. Rečemo lahko, da je Bog želel prevzeti našo zgodovino in hoditi skupaj z nami, ko je postal človek, služabnik in bil pokoren vse do smrti na križu. "Bog je šel po tej poti iz ljubezni! Druge razlage ni. Le ljubezen dela take stvari."
Danes tako gledamo križ, kjer sta "zgodovina človeka in zgodovina Boga", gledamo križ, kjer je mogoče "poskusiti tisti alojin med, tisti grenki med, tisto grenko sladkost Jezusove žrtve". "Toda ta skrivnost je zelo velika in mi sami te skrivnosti ne moremo dobro videti, pa ne da bi jo razumeli, ampak da bi globoko občutili zveličanje te skrivnosti." Skrivnost križa, je nadaljeval papež Frančišek, se lahko vsaj nekoliko razume samo "na kolenih, v molitvi, pa tudi preko solz – solze so tisto, kar nas približa tej skrivnosti".
Ne da bi jokali, in sicer jokali v srcu, ni mogoče razumeti te skrivnosti. Gre za jok skesanca, jok brata in sestre, ki gledata na človeško bedo. Gledata pa jo v Jezusu, in to na kolenih, med jokom in nikoli sami, je poudaril papež Frančišek. Da bi vstopili v skrivnost križa, ki nekoliko spominja na labirint, pa navsezadnje vedno potrebujemo tudi roko mame. "Da bi nam ona, Marija, pomagala začutiti, kako velika in kako ponižna je ta skrivnost; kako sladka kot med in kako grenka kot aloja. Da bi nas ona spremljala na tej poti, ki je ne more prehoditi nihče drug, če ne mi sami. Vsakdo jo mora prehoditi! Z mamo, med jokom in na kolenih."
Vir: Radio Vatikan
