Zver: V primeru Sirije je zaspal ves Zahod

Svet | 31.08.2013, 00:30

Evropska unija je v odzivih na morebitno vojaško posredovanje v Siriji precej zadržana. Poudarja predvsem, da je treba najti politično rešitev, ki bo državi prinesla mir in varnost. Da povezava nikoli ni bila in še vedno ni pomemben mednarodni igralec, je ob tem spomnil evropski poslanec Milan Zver. Pri reševanju sirskega spora je sicer po njegovem zaspal ves Zahod.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je povezava poskušala postati pomembnejša igralka na mednarodnem prizorišču, je takratni ameriški državni sekretar Henry Kissinger postavil znamenito vprašanje, koga naj pokliče, če želi poklicati Evropo. "S tem je dal dovolj jasno vedeti, da Evropska unija ni bila dovolj strukturirana, ni imela ljudi na funkcijah, ki bi lahko bili sogovorniki v mednarodnih odnosih ali urejali mednarodne odnose," je v pogovoru za naš radio spomnil Zver. Po njegovem se ta bolezen nadaljuje tudi danes. "S spremembo ustave in z novo službo, lahko bi rekli z zunanjim ministrstvom Evropske unije, in Catherine Ashton, ki pokriva to funkcijo, Evropska unija ni dosegla pričakovanih rezultatov, ni bolj učinkovita, kot je bila prej," je bil kritičen.

Dodal je, da Evropska unija ni zaspala le v primeru Sirije, ampak tudi pri urejanju izraelsko-palestinskega spora. "Evropska unija daje daleč največ sredstev obema stranema in ju podpira, a nima nobene ključne vloge pri iskanju rešitev," je še pojasnil evropski poslanec.

Da bi bil sirski spor lahko trd oreh v mednarodnih odnosih, se po Zverovih besedah verjetno ni zavedal ves Zahod. Priznal je, da tudi sam ni pričakoval, da lahko Sirija postane generator širše krize. "Na eni strani sta vpleteni Rusija in Kitajska, na drugi strani pa Zahod z Izraelom vred." Prav zato, ker ni jasno, kako daleč lahko privede konflikt, so bili večji del krvavih spopadov v Siriji odzivi številnih držav bolj ali manj zadržani. "Če bi Evropska unija in Zahod nekoliko bolj jasno in odločno reagirala že na začetku, uporabe kemičnega orožja, ki je nekaj najhujšega v csakem konfliktu, ne bi bilo," je prepričan.

Zver upa, da bodo povsod v arabskem svetu totalitarni in avtoritarni režimi odpravljeni ter bo arabska pomlad prinesla demokracijo. A opozarja, da ne gre le za demokrate in protidemokrate. "Tukaj se sekularizirane politične sile in stranke postavljajo nasproti nesekulariziranim strankam in političnim silam oziroma direktono islamistom. Imamo dva nasprotujoča si tabora, ki ne izbirata sredstev v spopadih. Na eni strani so sekularizirane sile, običajno za njimi stojijo vojska in režimi, na drugi strani so islamistična gibanja, ki so močna in nekatera tudi demokratična, a iz vseh teh gibanj, ki smo jim priča v zadnjih dveh letih, lahko nastane popolnoma nejasen izid," še meni Zver.