Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Dežman o odzivih na slovesnost v Rovtah

Slovenija

Za komentar na precej burne odzive na včerajšnjo slovesnost v Rovtah smo vprašali zgodovinarja Jožeta Dežmana. Dejal je, da se je včeraj pokazalo, „da se „titofilna“ ultralevičarska stran vrača v svinčena 70. leta.“

V Sloveniji imamo dve strani - ena, ki želi mrtve dostojno pokopati, in druga, ki želi nadaljevati državljansko vojno, je v odzivu na zadnje polemike okrog slovesnosti v Rovtah dejal zgodovinar Jože Dežman. „V Rovtah se je praznovala 20. letnica postavitve farnih spominskih plošč, kar je simbolna vrnitev mrtvih v javni spomin. Postavljena je bila razstava, kjer se je dodatno pokazala skrb krajanov za resnico in zgodovinski spomin, organizirana je bila okrogla miza, ki je bila izjemno kakovostna, in tudi prireditev sama je bila dovolj nazorna, da je pokazala, da je v duhu spomina na vse žrtve totalitarnih režimov. Nasprotna stran pa je na dan spomina na žrtve totalitarnih režimov branila totalitarne zločince in sramotila žrtve totalitarnega titoizma. Skratka, pokazalo se je to, da se „titofilna“ ultralevičarska stran vrača v svinčena 70. leta.“

Da je bila slovesnost v prvi vrstni namenjena spominu in opominu, je dejal eden od organizatorjev Hieronim Kavčič. „Kljub neštetim grožnjam in raznim izprijenim člankom je slovesnost potekala v zelo lepem in duhovno bogatem vzdušju.“

Zgodovinar Dežman je še dejal, da so tisti, ki so proti slovesnosti v Rovtah in podobnim dogodkom, med njimi je omenil Boža Repeta, Jožeta Pirjevca, Janeza Stanovnika in Milana Kučana, demonstrirali „memoricid“ oziroma ubijanje spomina. „Njim je ob štirim domobranskih uniformah v Šentjoštu odtrgalo glavo, izgubili so pamet. Vprašanje, ki jim ga moramo zastaviti, je, koga bi partizani po vojni pobijali, če ne bi bilo domobrancev. Kako je možno, da je v ljubljanski provinci skoraj dvakrat več smrtnih žrtev med domobranci kot partizani, kako je možno, da je partija skoraj vse partizanske sile mobilizirala v ljubljansko provinco, da bi premagala domobranstvo in ga ni.“

Glede protesta, ki je spremljal včerajšnje dogajanje v Rovtah, udeležili pa so se ga s komunističnimi simboli „okrašeni“ tudi nekateri vidni predstavniki javnega življenja, kot je zgodovinar Pirjevec, pa je Dežman dejal, da gre pri njih za popolno zmedo. Tako je ocenil tudi besede nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da gre pri domobranstvu za kolaboracijo. Dežman je prepričan, da gre v tem primeru za zlorabo pojma kolaboracija. „Tragedija je ta, da je bil tak zmeden človek varuh človekovih pravic in on varuje pravico zločincev in ne varuje pravice žrtev še danes.“

Odziv protestnikov ni presenetil niti Kavčiča. Dejal je, da so s slovesnostjo nasprotni strani zbudili vest: „Naj se izve resnica in mogoče prav s tem, kar so počeli, resnica počasi prihaja na dan.“

Zgodovinarja Dežmana smo vprašali tudi, kako ocenjuje napoved ministra za obrambo Romana Jakiča, da na odgovornost pokliče vojaškega kaplana, ki je somaševal pri slovesnosti. „Kolega Jakič je afirmiral že vojnega zločinca Franca Rozmana Staneta in po tej logiki se je samo pridružil svojim kolegom v trpljenju, kako hvaliti zločince in zasramovati žrtve.“

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela ) Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela )

Od tovarne do oltarja

Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...

p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko) p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko)

Ideologija politične korektnosti je terjala žrtev

Tragedija v Novem mestu, v kateri je ugasnilo življenje priljubljenega občana, je med drugim odmevala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu. Moški, ki je umrl, potem ko ga je ...

Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela) Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela)

Poročni dan mine, zakon pa ostane za vse življenje

Zazrti v podatke Statističnega urada Republike Slovenije o sklenjenih poročnih zvezah in razvezah, vidimo zanimive številke (Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2022). V letu 2022 je bilo 6.768 ...

Avdio player - naslovnica