Pregled domačih dogodkov od 2. do 9. avgusta 2013

Slovenija | 11.08.2013, 08:22 Tone Gorjup

Teden od „petka do petka“ začenjamo pri Višarskem srečanju treh Slovenij, kjer se že četrt stoletja zbirajo Slovenci iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Prvo nedeljo v avgustu je zaznamovalo tudi srečanje prijateljev Radia Ognjišče na Ljubnem ob Savinji. Gospodarstveniki so kritični do vladnih ukrepov za zagon gospodarstva, zato so vladi predlagali nujne ukrepe, ki jih je treba začeti izvajati, sicer bomo potonili še globlje. Do ravnanja sedanje vlade je kritičen tudi predsednik SDS Janez Janša. Medtem pa sta vročina z rekordnimi temperaturami in suša, naredili precej škode na vrtovih, sadovnjakih in kmetijskih površinah. Bolj razveseljivo je področje športa: tokrat so bili uspešni slovenski košarkaši, nogometaši in smučarski skakalci.

Tri Slovenije na Svetih Višarjah

Na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino je bilo minulo nedeljo tradicionalno srečanje treh Slovenij. K Višarski Mariji so priromali rojaki iz matične Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je tokrat vodil kardinal Franc Rode, predavanje pred mašo pa je imel tokrat prof. Tomaž Simčič iz Trsta. V njem je razmišljal o slovenstvu, krščanstvu in demokraciji včeraj, danes in jutri. Dejal je, da so nekdaj te vrednote kazale na skupnega nasprotnika in so bile večkrat učinkovite v tem zanikanju, bolj kot v podpiranju. Vse troje je bilo po njegovih besedah reakcija na pobude drugih. Danes smo sami odgovorni za krepitev odnosa do teh vrednot. Kot je dodal, smo odgovorni tudi za okolje, ter naravno in kulturno dediščino, ki smo jo prejeli od svojih prednikov. Vrhunec 25. romanja treh Slovenij je bila sveta maša v božjepotni Marijini cerkvi. S kardinalom Francem Rodetom je somaševalo trinajst duhovnikov. V pridigi je kardinal govoril o krizi, vlogi moralni vrednot in drži državnosti. Ob spominu na prof. Lamberta Ehrlicha, ko je na vrhu z Marijino cerkvijo uvidel posebno poslanstvo slovenskega naroda v tem delu Evrope, je kardinal Rode razmišljal o slovenski državi in trenutnem poslanstvu našega naroda. Omenjena cerkev je po njegovih besedah edini mejnik v Evropi, ki ne ločuje, ampak povezuje narode med seboj. Tak mejnik je po Erlichovem prepričanju tudi Slovenija. Pa vendar se ta Raj pod Triglavom sooča s težkimi trenutki. Vzrok zanje je po besedah kardinala Rodeta v krizi moralnih vrednot. To krizo moralnih vrednot kardinal vidi "v nezrelem, neodgovornem pojmovanju spolnosti kot uživanje brez obveznosti in brez posledic, kar se naposled izkaže kot nesrečno in moreče; v cinizmu in vulgarnosti, ki se izraža v vedenju mnogih; v jedkosti in napadalnosti v naših medsebojnih odnosih; v nenehnem sumničenju in obtoževanju ideoloških nasprotnikov; v politizaciji pravosodnega sistema; v partijski odvisnosti vodilnih medijev; v srcih, polnih sovraštva in hudobije". Diktatura po besedah kardinala Rodeta lahko shaja brez vrednot, demokracija pa ne, ta se hrani in živi od etičnih načel. Pri tem imajo nenadomestljivo vlogo družine, šola, Cerkev in druge ustanove civilne družbe. Država jih mora podpirati, ne sme se pa spuščati na področja, kjer nima pristojnosti. Kardinal Franc Rode je izpostavil tudi naloge naše države in pomena razvijanja državniškega čuta. Država ne bi smela biti zgolj ustanova, "ki pospešuje zdravo gospodarstvo in ustvarja blagostanje, skrbi za red in mir, promovira solidarnost in ščiti narodno kulturo, ampak tudi politična tvorba (...) da jo narod dojema kot najbolj pristen izraz samega sebe in hkrati kot nekaj, kar zbuja spoštovanje, privrženost, ljubezen". Imeti mora sij svečanosti. Vendar pa države po besedah kardinala Rodeta ne smemo ubogati, če zahteva nekaj, kaj je proti naši vesti in proti moralnim načelom. So namreč področja, kjer država nima pristojnosti: področje vesti, svetost življenja, ustroj družine, svoboda vere, delovanje Cerkve, itd. Tu se neha oblast države. Kristjan se mora zato upreti totalitarnim težnjam države, je poudaril kardinal Rode in ob sklepu spregovoril še o mestu Slovenije v Evropi. Prizadevali naj bi si za sodelovanje in medsebojno prijateljstvo. Sosednjim narodom pa naj bi ponudili podobo poštenega, resnega in delavnega naroda, ki je obstal v nelahkih okoliščinah.

Prijatelji Radia Ognjišče na Ljubnem

Na Ljubnem ob Savinji je minulo nedeljo potekalo srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Začelo se je s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Elizabete. Zbrane je pozdravil domači župnik Martin Pušenjak in se ob tem zahvalil Radiu Ognjišče za njegovo poslanstvo. Pri tem je spomnil na besede papeža Frančiška, ki je v Braziliji dejal, da je katoliški radio najbližja prižnica, ki jo imamo. Po njegovih besedah je tudi Radio Ognjišče že 19. leto kot sodobna prižnica za celotno Slovenijo, za njene poslušalke in poslušalce. Urednik radia, msgr. Franci Trstenjak, ki je daroval sveto mašo, pa je v pridigi dejal, da je vsak na srečanje prinesel najdragocenejši dar, „in to je vera v Jezusa Kristusa“. Ob tem je vse povabil k obnovitvi plamena bratske ljubezni, saj bomo le „z obnovljeno bratsko ljubeznijo dali najboljše poroštvo Cerkvi in naši domovini za sedanjost in prihodnost.“ Dejal je, da poroštvo in upanje nista v kaščah ampak je upanje v bratski ljubezni, „ki spodbuja k solidarnosti in vzajemnosti ter pelje proč od zadovoljitev sebičnih in individualističnih užitkov“. Sveti maši je sledila molitvena ura za Cerkev na Slovenskem. Srečanje se je nato nadaljevalo pred župnijsko cerkvijo. Domačini so vse toplo sprejeli in jih pogostili. Prijatelji in poslušalci Radia Ognjišče so se popoldne pridružili še dogajanju na Flosarskem balu, ki ga v tem času prirejajo v Ljubnem.

Gospodarstveniki imajo dovolj govorjenja

Gospodarska zbornica Slovenije je sredi tedna v Ljubljani pripravila javno tribuno o rasti gospodarstva. Prvi mož zbornice Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da je resolucij na papirju dovolj in da je treba delovati. Po njegovih besedah, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih štirih letih izgubilo 90 tisoč delovnih mest, vlada pa gospodarstvo vseeno dodano obremenjuje z davki in dajatvami. Ob tem je Samo Hribar Milič dodal: „Mi moramo depolitizirati sistem gospodarstva in upravljanja v njem po kriterijih in priporočilih OECD-ja, kar je v svetu jasno vsakemu. V tej vladi to ne poteka tako. Se politično kadruje, se menja kar počez. Vlada negotovost glede poslovnih procesov in modelov.“ Med ključnimi ukrepi za zagon gospodarstva na gospodarski zbornici zahtevajo cenejši in kakovostnejši javni sektor, lažji dostop do virov financiranja, močnejšo podporo izvozu, nižje davke in druge dajatve, zagon infrastrukturnih vlaganj, znižanje obrestnih mer, cenejša posojila ter resnejšo in odločno privatizacijo. Predlagajo še novo reformo trga dela, znižanje stroškov dela in prožnejše zaposlovanje.

Janša neukrepanju sedanje vlade

Predsednik Slovenske demokratske stranke in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je na srečanju pod lipami pred Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža v Gorici sredi tedna predstavil svojo knjigo Za kulturo življenja. Ob tem je spregovoril tudi o javno-finančnem stanju države. Janša je kritičen, da vladi še ni uspel prenos slabih terjatev na slabo banko in da še ni končne odločitve o tem, kaj vse in za kakšno ceno bo država prodala: „Lahko vlada tisočkrat reče, da je za slabo banko in da je za sanacijo bančnega sistema, da je za privatizacijo. V Bruslju bodo rekli, to je vredu, to je tudi naše stališče, vendar se v praksi nič ne dogaja razen tega, da cena premoženja, če govorimo o privatizaciji še bolj pada.“Janša je ponovil, da bi morala Slovenija porabiti zgolj toliko kot ustvari: „Vsak se zaveda, da bo treba vrniti to, kar si sposojaš in da to ne more iti v nedogled.“ Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo, da bo v gospodarstvu zopet zavladal optimizem, je Janša dejal, da takrat, ko bomo prišli do notranjih spoznanj, „kjer smo zaradi realnega učinka krize“. Omenil je tudi možnost zunanje prisile, saj Slovenija kljub svoji majhnosti „politično ogroža stabilnost evra“. Prepričan je, da bo do sprememb v Sloveniji prišlo takrat, ko bomo spoznali, da se z ekonomijo ne da goljufati. O tem, kaj se bo zgodilo z vlado v prihodnje pa dejal, da o tem „vedo več v Murgljah kot pa v parlamentu“. Prvak SDS je spregovoril tudi o Hudi jami kot največji travmi našega naroda, o Jožetu Pučniku in prvih volitvah leta 1990.

Vroče, kot še nikoli

V Cerkljah ob Krki se je v četrtek živo srebro povzpelo na 40,8 stopinje Celzija, s čemer je bila presežena najvišja doslej izmerjena temperatura v Sloveniji. Dosedanja rekordna temperatura je bila 40,6 stopinje Celzija, izmerjena v Črnomlju 5. julija 1950. Rekordi so padli še v šestih krajih, tudi v Ljubljani, kjer so izmerili 40,2 stopinje Celzija, v Mariboru, Celju, Kočevju, Lescah, Postojni in na Brniku, kjer se je živo srebro dvignilo nad 38 stopinj Celzija. Škoda zaradi letošnje suše je sicer že presegla tri promile državnih prihodkov, zato bo zagotovo razglašena naravna nesreča, če bodo ustrezno izpeljani potrebni postopki. V Pomurju je zaradi suše prizadeta skoraj polovica kmetijskih površin, stopnja poškodovanosti na njih pa je večinoma od 20- do 50-odstotna, ponekod tudi do 90-odstotna. Močno prizadeti so tudi kmetijske površine na Obali. Skupina Laško bo septembra začela prodajo Dela, Večera, Radenske in kosovske pivovarne Birra Peja. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je danes v Laškem povedal, da bo prodaja omenjenih družb potekala prek izbranega svetovalca. Zorko upa, da bodo te družbe po prodaji ohranile svoje blagovne znamke in delovna mesta.

Zanimivosti

V prostorih Tržaške knjigarne v začetku meseca predstavili spominski znamki in priložnostno kuverto ob 100-letnici pisatelja Borisa Pahorja. Pri nastajanju znamk s podobo tržaškega pisatelja je pomagal Tomaž Zajc, pri kuverti pa Nadja Roncelli iz založbe Mladika ter tržaško filatelistično društvo Košir. Z izdajo znamk se je strinjal tudi pisatelj Pahor, ki bo 26. avgusta praznoval 100 let.

V Veliki Polani so sredi tedna na odprtem ognjišču v velikem kotlu skuhali bujto repo, katere skupna količina je znašala več kot 1000 litrov. S tem se organizatorji prireditve potegujejo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Šport

Košarkarji Slovenije so minul konec tedna odigrali odigrali še tri pripravljalne tekme za septembrsko evropsko prvenstvo, ki so obenem veljale za turnir Laško. V petek so v Celju premagali Latvijo z 71:67. V soboto so v prijateljski tekmi premagali Srbijo s 67:52. V nedeljo pa je pred slovensko izbrano vrsto klonila še Turčija; Slovenija je na tej tekmi slavila z 72:53 in tako s tremi zmagami osvojila turnir Laško.

Nogometaši Maribora so se sredi tedna na povratni tekmi tretjega kroga kvalifikacij z Apoelom razšli brez zadetkov 0:0 in si zagotovili najmanj igranje v evropski ligi vse do decembra ter končnico kvalifikacij lige prvakov. Prva tekma v Nikoziji na Cipru se je končala z neodločenim izidom 1:1. Ker pa so Mariborčani dosegli gol v gosteh, so se v 4. krog kvalifikacij elitnega evropskega klubskega tekmovanja uvrstili slovenski prvaki. V zadnjem krogu se bo Maribor pomeril z Viktorio iz Plzna. Če se Mariboru ne bo uspelo prebiti v ligo prvakov, bodo slovenski prvaki igrali v skupinskem delu evropske lige, klub bo za to prejel 1,3 milijona evrov, 200.000 evrov za vsako zmago in 100.000 evrov za vsak neodločen izid.

V Wisli na Poljskem so se prejšnji konec tedna merili smučarski skakalci. Slovenci so se izkazali v ekipni tekmi za veliko poletno nagrado, kjer so v postavi Robert Kranjec, Peter Prevc, Jaka Hvala in Matjaž Pungertar osvojili tretje mesto. Na odru za zmagovalce so jim delali družbo Poljaki, ki so zbrali največ točk in Nemci, ki so bili drugi. V posamični tekmi se je najbolje odrezal Matjaž Pungertar, ki je bil deveti.