Cvetko Zupančič
Za pravičen KD
Saga z določanjem katastrskega dohodka se nadaljuje. Kmetje poudarjajo, da zadnji objavljeni izračuni sicer kažejo na veliko znižanje katastrskega dohodka na globalni ravni, najbolj za njive, travinje in hmeljišča, medtem ko je za sadovnjake in gozd višji kot v preteklih letih. Novi izračuni kažejo tudi na velika nesorazmerja med različnimi rabami zemljišč.
Njive imajo tako v kar devetih od dvanajstih statističnih regij negativen katastrski dohodek, katastrski dohodek travinja je v povprečju višji od katastrski dohodek njiv, gozd pa v vseh statističnih regijah izkazuje pozitiven dohodek. S tem se je breme pavšalno pripisanega dohodka prevalilo na lastnike gozdov, na sadjarje, znotraj živinoreje pa na regije, kjer prevladuje govedoreja.
Je lahko kilogram krompirja na Gorenjskem več vreden od kilograma krompirja na Dolenjskem ali v Prekmurju?
S takimi prerazporeditvami bremen glede na proizvodno usmeritev kmetij se ne moremo strinjati, pravi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in pri tem opozarja, da posebej bodejo v oči velika in nesprejemljiva nesorazmerja v višini katastrskega dohodka med statističnimi regijami, pa tudi dejstvo, da se katastrski dohodek vinograda izračunava kot povprečje dohodka od prodaje grozdja in prodaje vina s predpostavko fiksnega razmerja med njima.
Že od prvih izračunov v aprilu 2013 na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da so statistični podatki o cenah in predvsem o pridelkih po statističnih regijah izjemno problematični in ponekod povsem neprimerni za namene izračunavanja davčnih obremenitev. Zato redlagajo preverjanje zajema statističnih podatkov oziroma določitev drugih primernih virov podatkov.
"Kot posledica vseh navedenih ugotovitev se vse bolj kaže dejstvo, da je odvisnost izračunov od razpoložljivih podatkov in trenutnih ekonomskih razmer v posameznih proizvodnih usmeritvah prevelika in bi bilo potrebno večji poudarek dati zemljišču kot potencialu za pridelavo in ne dohodku od dejanske pridelave. Pri tem bi morala imeti odločilno vlogo boniteta zemljišč", je še prepričan Zupančič.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zato poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da v dogovoru z Ministrstvom za finance in Geodetsko upravo RS doseže primerne rešitve za določanje pavšalnega dohodka z naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki naj predvsem realneje odraža razmerja med posameznimi vrstami pridelave in statističnimi regijami.
