Srebrenica vsemu svetu v spomin in opomin
Svet | 11.07.2013, 12:55
Danes se vsa Evropa spominja žrtev genocida v Srebrenici. Opoldne so v spominskem parku Pótočari ob 18. obletnici genocida, ko so sile bosanskih Srbov po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov, pokopali 409 žrtev. Med njimi dojenčico brez imena, ki je umrla zaradi pomakanja zdravstvene oskrbe in sina predsednice Združenja mater Srebrenice in Žepe Munire Subašić, ta je v Srebrenici izgubila 22 svojcev, tudi moža. Slovesnost se je začela z molitvijo, po njej so zbrane nagovorili predstavniki državnega vrha in mednarodne skupnosti. Vsem je bilo edino, da je Srebrenica vsem v spomin in opomin, da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo.
„Pokopati dva brata in očeta po 18. letih je podoživljanje leta 1995,“ je dejal Mensur Rizvanović. Podobna zgodba je tudi ene od babic iz družine Halilović, ki je do sedaj pokopala že več kot 20 sorodnikov, danes še tri. Je tudi edina preživela iz omenjene družine. „Nimajo nikogar, da jih pokoplje. Ostala sem samo jaz, da pokopljem drage Hameda, Hasana in Hamdijo. Najhuje je, ko ostaneš sam. Njihove posmrtne ostanke so našli letos marca. Pokopati jih želim zato, da najdejo svoj mir.“ In kako na pokop očeta in bratov gleda Mensur: „Karkoli bom povedal, bom rekel premalo. Največ bodo povedale njihove krste. Danes se ponavlja leto 1995.“
To sta zgolj dve zgodbi, ki se prepletata v teh dneh ob spominu na eno največjih grozodejstev v sodobni zgodovini. Najbolj pretresljiva je bila majhna krsta komaj rojenega otroka, ki mu okupator ni nudil potrebne zdravstvene pomoči.
Spomnimo, da se je v Srebrenico med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakala 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
„Če želimo poznati BiH, moramo poznati Srebrenico. Če želimo razumeti BiH moramo prvo razumeti Srebrenico. Kdo ne pozna Srebrenice, ne pozna BiH,“ je dejal visoki predstavnik Mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. Zbranim je prebral dve sms sporočili, ki jih je prejel od muslimanke in frančiškana. V njima je pisalo: „Na sovraštvo moramo odgovoriti z ljubeznijo in mirom.“ To je po besedah Inzka najmočnejše sporočilo današnjega spominskega dne. „Če pozabimo nedolžno ubite pomeni, da smo jih ubili še enkrat,“ je bil jasen Inzko.
Zbrane je nagovoril tudi veleposlanik Združenih držav Amerike v Bosni in Hercegovini Patric S. Moon. Prebral je besede državnega sekretarja Johna Kerrya, ki je dejal, da so resnica in sprava ključni za boljšo prihodnost. „Odklanjamo poskuse, da se na novo piše zgodovina ali da se z njo manipulira, da se negira genocid in da se negira večkulturno področje Bosne in Hercegovine.“
V imenu predsedstva Bosne in Hercegovine pa je zbrane nagovoril Bakir Izetbegović. V nagovoru je ostro zavrnil vse namige o tem, da bi zmanjšali vrednost Srebrenice. „Žrtev Srebrenice ne bomo nikoli pozabili in ne bomo dovolili, da se zgodovina spreminja,“ je bil jasen Izetbegović, ki je dodal, da je nujno potrebno soočenje z resnico, saj si to zaslužijo žrtve in njihovi svojci.
Sicer današnja obletnica mineva v senci dogajanja na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haggu. To je namreč objavilo svojo odločitev glede oprostilne sodbe za genocid nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH, ki jo je lani izreklo na prvi stopnji za nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Visoki bošnjaški predstavniki so že izrazili ogorčenje, ker je bila odločitev sodišča znana prav na dan obletnice genocida v Srebrenici.
Spomin tudi v Sloveniji
Obletnice genocida v Srebrenici, ki velja tudi za evropski dan spomina na žrtve genocida smo se spomnili tudi v Sloveniji. Amnesty International Slovenije je v Ljubljani pripravil akcijo s katero bodo opozorili na še vedno odprto vprašanje odgovornosti storilcev zločinov proti človečnost med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
