Mesto Kairo, Egipt | (foto: Andrej Šinko)
Kdo vlada Egiptu?
Svet Andrej Šinko
V teh dneh so vse oči uprte v Egipt, ki ga je v preteklih dneh zajela že druga revolucija. Večina tujih opazovalcev govori celo o državnem udaru, saj je vojska spodnesla stolček prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku, Mohamedu Mursiju. Namesto njega pa postavila prvega človeka ustavnega sodišča, Adlija Mansurja, ki je že prisegel in napovedal, da bo v kratkem razpisal parlamentarne in predsedniške volitve.
Ob tem je bila zanima predvsem reakcija mednarodne skupnosti, ki je bila do dogajanja precej zadržana. Bilo je sicer nekaj kritik na račun vojaškega posredovanja in načina, ki so ga varnostne sile uporabile za umiritev strasti in menjavo oblasti. Politični analitik dr. Primož Šterbenc pravi, da je to pričakovano, saj so egiptovske varnostne sile „v tesnih odnosih z ameriško vojsko oziroma ZDA“. Zato je po oceni sogovornika s strani predsednika Baracka Obame, kakšna kritika pričakovana, vendar bo Amerika na koncu tako ali drugače podpirala vojaško vodeni režim. „Podobno velja za Evropsko unijo. Evropskim državam je najpomembnejše, da se v Egiptu ohrani stabilnost, da se poleg sirske vojne nebi odprla še ena fronta,“ poudarja Šterbenc.
Moč vojske v Egiptu izvira iz zgodovine
Osrednjo vlogo pri državnem udaru je imela vojska, ki je bila taktično dobro pripravljena, izkoristila pa je tudi aktualne politične in gospodarske dejavnike. Šterbenc pravi, da je bilo za islamiste, ki so zmagali na prejšnjih volitvah, pogubno, da „niso nikoli imeli podpore pri najvplivnejših družbenih subjektih v Egiptu, ki imajo vse od kolonialnega obdobja dejansko oblast. To so vojska, policija, sodstvo in tožilstvo. Omenjene skupine so Muslimanski bratovščini zgolj formalno prepustile oblast, same pa so vladale iz ozadja.“ Omenjenim skupinam je sicer pomagalo tudi zaostrovanje odnosov med islamisti in protiislamističnim taborom. To je, po sogovornikovih besedah, vojska izkoristila in se povzpela na oblast z argumentom, da je faktor stabilnosti. K padcu Mursija so pripomogle tudi slabe gospodarske razmere.
Lahko vojska ponovno udari?
Začasni predsednik Mansur in egiptovska vojska so obljubili, da bodo v kratkem razpisali parlamentarne in predsedniške volitve. Nekateri tuji analitiki trdijo, da bi Egipt lahko dobil novo vlado v roku enega leta. Vendar ostaja strah, da v kolikor vlada vojski ne bo všeč, lahko ta ponovno udari in prevzame oblast. „Vojska je nek briljanten taktično-strategijski akter, ki je zelo pretkano igral igro izkoriščanja razlik med islamisti in protiislamisti. Drugače pa dominantnost vojske izvira iz časa kolonialnega obdobja. Egipt je bil pod britansko kolonialno vladavino med leti 1882 in 1952, in takrat je strukturno država prišla na takšen način organizacije, da je vojska bila najmočnejša institucija. Kolonialna država je vojsko tako oblikovala zato, da bi služila njej, ne zato, da bi branila deželo pred zunanjim sovražnikom. In ta vojska je bila izobražena v mentaliteti, da sama najbolje ve, kaj je najboljše za egipčansko družbo,“ pojasnjuje Šterbenc. Ob tem pa dodaja, da lahko podoben položaj vojske opazimo tudi v drugih državah na Bližnjem vzhodu.
