VIDEO: SDM, Rio, 27. 7. 2013

Cerkev po svetu | 27.07.2013, 10:30 Marta Jerebič

Bliža se vrhunec dogajanja na svetovnem dnevu mladih. Zaradi dežja in razmočenosti tal so molitveno bdenje in nedeljsko mašo s 'polja vere' v Guaratibi prestavili na plažo Copacabana. Sicer pa se je papež danes v stolnici sv. Sebastijana v Riu de Janeiru srečal še s škofi SDM, duhovniki, redovniki in bogoslovci. V mestnem gledališču je nagovoril predstavnike oblasti. Pri kosilu pa se je srečal z brazilskimi kardinali, vodstvom brazilske škofovske konference in škofi tamkajšnje regije.

Molitveno bdenje z mladimi

Vseeno jim je bilo za veter in mrzlo vreme. Vsaj 2 milijona mladih je na brazilski plaži Copacabana pozdravilo papeža Frančiška za molitveno bdenje, enega najbolj pričakovanih dogodkov svetovnega dneva mladih.

Skupina mladih je uprizorila življenje v župniji in s tem predstavila, kako vsaka oseba prispeva k temu, da je Cerkev resničnost. Mladi so prav tako predstavili življenje Frančiška Asiškega, nekaj romarjev pa je pričevalo o tem, kako jim je vera pomagala, da so preživeli težke trenutke v življenju.

V svojem govoru je papež mladim zastavil zelo konkretno vprašanje, kako živijo svojo krščansko vero.

»Ali v svojem srcu težim k temu, da grem iz ene skrajnosti v drugo? Ali odgovorim Bogu in nato satanu? Ali iščemo Božje seme, medtem ko zalivamo trnje in plevel, ki rastejo v našem srcu. Razmislite o tem in odgovorite v tišini!«

Papež je nato spregovoril o posebni metafori. Glede na to, da je nogomet v Braziliji nacionalna strast, je papež mladim dejal, da bi morali trenirati svojo vero tako kot nogometaši trenirajo svoje sposobnosti. Nagrada je veliko večja kot zmaga na svetovnem prvenstvu. Papež je mladim ponudil tudi nekaj dragocenih nasvetov, kako slediti Jezusu.

»Jezus nam ponuja nekaj večjega od Svetovnega prvenstva! Ponuja nam možnost izpolnjenega in rodovitnega življenja; prav tako nam ponuja prihodnost skupaj z njim, ki ne bo imela meja, večno življenje. Če želimo slediti Kristusu, potrebujemo naslednje duhovne vaje: molitev, zakramente in pomoč drugim. Ponovimo vse to. Molitev, zakramenti in pomoč drugim. Ne slišim vas, ponovimo: Molitev, zakramenti in pomoč drugim.«

Papež je nato mladim dejal, da bi morali dejavno graditi pravo krščansko družbo, saj ne morejo dopustiti, da bi življenje šlo mimo njih.

“Spodbujam vas, da ste protagonisti sprememb. Še naprej presegajte apatijo in ponujajte krščanski odgovor političnim in družbenim sporom, ki so realnost v različnih delih sveta. Spodbujam vas, da gradite prihodnost. Naredite boljši svet. Ne glejte na življenje od daleč. Živite ga. Jezus ni stal na balkonu, vključil se je. Sledite Jezusovemu zgledu.«

Na tisoče mladih, prisotnih na plaži Copacabana, in vse tiste, ki niso uspeli priti v Brazilijo, je papež prosil, naj pomagajo graditi Cerkev, ki izraža dobrodošlico vsemu človeštvu. Vse je povabil, naj gredo in naredijo za učence vse narode.

Maša s škofi, duhovniki in redovniki ter bogoslovci

Danes dopoldne po krajevnem času je papež Frančišek daroval sveto mašo v stolnici sv. Sebastjana v Rio de Janeiru. Na začetku ga je pozdravil nadškof Orani João Tempesta in izrazil svetemu očetu svojo veliko hvaležnost za njegovo prisotnost v svojem in tudi v imenu 650 škofov, 600 diakonov, 9000 redovnic in redovnikov, 11000 duhovnikov ter več tisoč bogoslovcev prisotnih na letošnjem svetovnem dnevu mladih. Željni prisluhniti besedi naslednika apostola Petra so zbrano sodelovali pri bogoslužju.

Nagovor papeža Frančiška škofom, duhovnikom, diakonom, redovnicam, redovnikom in bogoslovcem v stolni cerkvi Ria de Janeira je bil ves prežet z veliko željo, da bi se uresničila prošnja zapisana v psalmu 66, naj slavijo Boga vsa ljudstva sveta in ne le nekateri narodi. Od uvoda izrečenega v portugalščini je sveti oče prešel na španski jezik in v določenih trenutkih svoj vnaprej pripravljeni nagovor razširil z dodatnimi poudarki in živo prepričljivostjo, ki izvira iz srca.

Papež Frančišek je zbranim spregovoril o treh vidikih duhovnega poklica. Najprej je osvetlil dejstvo da Bog sam kliče v duhovni poklic in da izvoljenega vabi, naj ostane z Jezusom. Prav iz te povezanosti s Kristusom izvira apostolska učinkovitost in rodovitnost služenja. Poudaril je, da je ta odvisna od zvestobe Jezusu, ki pravi: „Ostanite v meni in jaz v vas“ (Jn 15,4). Spomnil je na izkušnjo globoke molitve, kontemplacije, čaščenja in objema doživetega v evharistiji in v ubogih ljudeh. „Ostati“ s Kristusom namreč ne pomeni človekovega odmika od drugih ljudi, temveč pomeni ostajati v Jezusu, da bi šli naproti bližnjim. V Jezusu, Dobrem Pastirju, naj vsi izvoljeni vedno globlje zasidrajo svoje srce.

Druga temeljna trditev papeževega nagovora je bila, da smo vsi poklicani oznanjati evangelij. Spomnil je, da Jezusovo naročilo, naj postanejo njegovi učenci vsi narodi, zadeva tudi mlade, ki so prišli na svetovni dan. Naloga njihovih pastirjev je torej pomagati jim, da bi v srcih teh mladih zagorela želja postati Jezusovi misijonarji. To poslanstvo izvira že iz prejema zakramenta svetega krsta. Prvi kraj potreben evangelizacije je zato prav njihova domača hiša, šolsko in delovno okolje, družina in prijatelji. Mladim je treba pomagati znova odkriti pogum in radost verovanja, veselje nad doživetjem dejstva, da jih Bog osebno ljubi. Spodbujati jih je treba k vstopu v javnost in k iskanju stika z mladimi, ki še niso vključeni v župnije, saj tudi njih Gospod vabi k svoji mizi. Seveda vse to od pastirjev terja sposobnost – lahko bi rekli - „izgubljanja časa“ za stik z mladimi, saj je vrednote mogoče posredovati predvsem v osebnem stiku, je poudaril sveti oče.

Kot tretjo nalogo, ki izvira iz poklicanosti, je papež Frančišek navedel pospeševanje „kulture srečevanja“, ki naj bo protiutež „kulturi izključevanja“. V sodobni družbi ni prostora za ostarelega človeka in ne za nezaželenega otroka ter prav tako ne za postanek ob človeku, ki se nahaja na robu ceste. Videti je, da medčloveške odnose določata predvsem dve moderni dogmi, ki sta: učinkovitost in pragmatizem. Sveti oče je zato vse prisotne spodbudil, naj se z vnemo in pogumom podajo na pot proti temu toku z odprtostjo do vseh, s solidarnostjo in bratstvom, kar bo našo civilizacijo naredilo resnično človeško. Pri tem naj nas navdihuje ponižna in osrečujoča gotovost človeka, ki ga je dosegla in preobrazila Resnica, ki je Kristus, in ki o njej zato ne more molčati. Božja Mati, Devica Marija je v tem naš velik vzor. Naj bo Ona naša zvezda Vodnica, ki z gotovostjo vodi naše korake k srečanju z Gospodom.

 

Papež državnikom: družbena odgovornost in kultura dialoga

Po sveti maši v katedrali se je papež Frančišek v narodnem gledališču srečal z vodilnimi predstavniki Brazilije. V nagovoru je poudaril predvsem pomen dialoga in kulture srečanja. Brez dialoga po njegovem prepričanju družba nima prihodnosti. Povabil pa je znova tudi h kulturi solidarnosti. Srečanja so se udeležili predstavniki politike in diplomacije.

Papeža je najprej pozdrav nadškof Ria de Janeira Jao Tempesta, ki je poudaril pomen dialoga, da bi zmanjševali družbeno nepravičnost. Upanje za prihodnost so po njegovih besedah številni mladi. Poudaril pa je tudi pomen razvoja demokracije, da bi skupaj spreminjali družbo.

Zatem je spregovoril eden od mladih udeležencev Svetovnega dneva mladih Valdir, ki je otroštvo preživel v faveli, ostal je brez očeta in matere. Imel je vse možnosti, da bi bil ubit zaradi nasilja. Poskusil je tudi drogo. Premagal pa jo je, ko je začel živeti kot prostovoljec v župniji. Znova je odkril smisel življenja. Zdaj je pred diplomo zgodovine na Katoliški univerzi. »Zame je čast, da predstavljam civilno družbo«, je dejal. »Skupaj si namreč lahko prizadevamo za dobro družbe, da bi v svetu zavladali mir, sprava in razumevanje«. Zatem je spomnil na mnoge mlade žrtve nasilja, mlade, ki so umrli v požaru v diskoteki in mnoge, ki so žrtve droge. »Vse to so naši bratje«, je dejal. Hkrati pa je spregovoril tudi o mladih, ki sanjajo nov svet in darujejo svoje življenje zanj. »Mladi so šli na ulice, da bi zahtevali boljše življenja. Zato verjamem, da bom nekoč videl ljudi, ki se bodo imeli radi med seboj in bodo skupaj gradili civilizacijo ljubezni«, je zatrdil in dodal: »Ljubezen do bližnjega je danes sicer izven mode, vendar pa je to izziv za nas. Vedno sem želel spremeniti svoje življenje, biti koristen, ljubiti in biti ljubljen«. V tem je po njegovih besedah smisel in pome družbe. Izrazil je tudi svoje veselje nad tem, da bo dediščina svetovnega dneva prešla zidove hiš in se bo razširila povsod.

Papež o dialogu in kulturi srečanja

Zatem pa je zbrane nagovoril sveti oče. Narodi so po njegovih besedah odgovorni za mirno prihodnost. Poklicani so soočiti se s prihodnostjo z vedrim pogledom tistega, ki zna videti resnico. Zato jim je papež na srce položil tri prvine, ki gradijo to prihodnost miru.

Najprej je izpostavil originalnost vsake kulture, ki jo je treba znati vrednotiti in jo vključevati v različna družbena področja. Tu je vzor prav brazilska kultura, ki je sposobna vključevati različne kulture. Pogled na človeka in življenje, ki je značilen za brazilski narod, pa po papeževih besedah v veliki eri izhaja iz evangelija. Vendar pa je treba ta pogled zares ceniti. Samo tako namreč lahko gradi boljšo prihodnost za vse.

Druga točka, ki jo je poudaril papež, je družbena odgovornost. Poudaril je odgovornost za vzgojo novih rodov, ki bodo sposobni v ekonomiji in politiki ter trdni v etičnih vrednotah. Prihodnost po njegovih besedah zahteva humanistično ekonomijo in politiko, ki bo bolj uresničila udeležbo vseh ljudi. Izogibala se bo elitizmu in bo izkoreninila revščino, ko ne bo nihče trpel pomanjkanja najnujnejšega, ampak bomo vsi delali za solidarnost, je dejal. Čeprav smo včasih lahko razočarani, ko se naši cilji ne uresničijo, pa moramo po papeževih besedah vedno ohranjati pot upanja, iti vedno preko vsega in delati za dobro ljudi. Darovati se moramo tudi, če ne vidimo rezultatov.

Biti pa moramo odgovorni za skupne interese, da bi premagali zlo v družbi. Pomembno je razumeti celotno realnost, da bi sprejeli prave odločitve v pravem trenutku, s pogledom v prihodnost, zavedajoč se posledic naših dejanj, je dejal papež, ki je znova izpostavil tudi pomen etike.

Temeljno, da bi to uresničili pa je konstruktiven dialog; dialog med generacijami, dialog z narodom, sposobnost, da dajemo in sprejemamo in sicer tako da ostajamo odprti za resnico. Laičnost države se po papeževih besedah kaže tudi v tem, da omogoča življenje vsem verstvom.

»Ko me voditelji različnih področij prosilo za nasvet, je moj odgovor vedno isti: dialog, dialog, dialog. Edini način, da se človek in družba razvijata, je namreč kultura srečanja, kjer imajo vse nekaj dobrega za dati in za sprejeti. Drug nam vedno lahko nekaj podari, če se u znamo odprto približati in sicer brez predsodkov. Samo tako lahko rastemo v razumevanju med kulturami in narodi; samo tako lahko spoštujemo pravice vseh. Danes, ali bomo živeli kulturo srečanja, ali pa bomo vsi na izgubi«, je dejal papež.

Presenečenja in spontanost

Papežu so pripravili tudi presenečenje. Na odru so se mu pridružile deklice iz plesne šole. Najmanjša, stara le nekaj let, mu je prinesla šopek.

Neka duševno prizadeta deklica mu je prinesla svojo ribo s pismom, papež jo je toplo objel in poljubil. Zatem so ga osebno pozdravljali predstavljati različnih kultur, ki živijo v Braziliji ter predstavniki različnih verstev. Vsak je z njim spregovoril kakšno besedo, mu podaril kakšen spominek. Pozdravil je tudi mlado nosečnico in blagoslovil njenega otroka. Tudi tukaj je prišla na dan brazilska spontana in odprta kultura. Eden od domorodcev je namreč svetemu očetu podaril svojo perjanico, ki si jo je papež takoj nadel.