DURS izdal protizakonite odločbe?
V drugi polovici junija so mnoge kmetije po Sloveniji prejele odločbe Davčne Uprave RS, s katerimi se jim odmeril davek na nepremičnine večje vrednosti. V veliki večni primerov gre za kmetije, katerih zemljišča so bila po občinskih prostorskih planih evidentirana kot stavbna, kmetije pa ta zemljišča še vedno uporabljajo za kmetijske namene. Ogorčeni kmetje so prepričani, da je država izdala protizakonite odločbe, enakega menja pa je tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Po pregledu več davčnih odločb članov, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotovili, da so kmetje dobili odločbe za plačilo davka na nepremičnine večje vrednosti kljub temu, da izpolnjujejo vse zakonske pogoje za oprostitev. Po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča so že posredovali pri Ministrstvu za finance in jih opozorili na nezakonito izdane odločbe.
V zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije so namreč iz obdavčitve izvzete kmetijske stavbe in zemljišča, ki so po namenski rabi evidentirana kot kmetijska ali gozdna, izjema obdavčitve pa je predvidena tudi za vse nepremičnine, ki so po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, opozarja Cvetko Zupančič in dodaja: "Zato tisti, ki so dobili položnice, če po domače povem, kjer imajo stavbna zemljišča, pa na njih še kmetujejo, to so protizakonite odločbe."
Apetiti so veliki
Zakonca Jože in Jelka Kos iz Borovnice se na njihovi kmetiji, ki ima precej kmetijskih zemljišč evidentiranih kot stavbna, že več let srečujeta s poskusi, da bi tako občina kot država za ta zemljišča, ki pa so v funkciji kmetijske rabe, pobrala davek. Zadnjo odločbo jim je pred kratkim poslala Davčna Uprava RS in z njo terja več kot 5000 EUR davka na nepremičnine večje vrednosti.
Jelka Kos opozarja, da država za eno in isto zemljišče obračuna davek kar trikrat: najprej v obliki katastrskega dohodka, drugič v obliki davka na nezazidana stavbna zemljišča in tretjič v obliki davka na nepremičnine večje vrednosti. Ker se kljub številnim pritožbam praksa nezakonito izdanih odločb ponavlja, Jelka Kos pravi: "Zahtevamo najprej, da se vse nezakonito izdane odločbe razveljavi, zahtevamo pa tudi odgovornost posameznikov, da se poimensko poišče odgovorne... pač taki ljudje ne morejo več opravljati svojega delovnega mesta, ker imamo veliko brezposelnih, ki bi radi delali pošteno in dobro v korist vseh ljudi..."
KGZS zahteva odpravo odločb
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa Ministrstvo za finance še opozarjajo, da je popolnoma nedopustno, da DURS izda nezakonite odločbe in od kmetov izterja davek, nato pa ga čez mesece na podlagi pozitivno rešenih pritožb vrača brez obresti. Kmetje niso in ne morejo biti posojilodajalci državi in ne morejo in ne smejo nositi nikakršnih posledic za nezakonite odločbe, še opozarja predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Zbornica zahteva, da DURS takoj odpravi odločbe, ki se nanašajo na stavbna zemljišča, a so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. S tem se bo enako obravnavalo osebe, ki so vložile pritožbo, kot tudi tiste, ki pritožbe v roku niso vložili.
Obenem je KGZS predlagala, da se vse prejemnike odločb o davku na nepremičnine večje vrednosti, ki so v zgoraj opisanem položaju, obvesti o odpravi odločb in o tem, da davka na nepremičnine večje vrednosti v predvidenih rokih ni potrebno plačati.
Je kriv GURS?
Ministrstvo za finance sem že 10. julija prosil za komentar teh zapletov. Odgovor so mi poslali z Davčne Uprave RS in v njem zapisali:
Spoštovani,
v zvezi z odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sporočamo, da davčni organ odmeri davek na podlagi podatkov Geodetske uprave RS in zato težko komentiramo morebitne nepravilnosti iz tega naslova.
V kolikor zavezanec smatra, da podatki v odmerni odločbi niso pravilni, se lahko zoper odločbo pritoži. Podrobnosti glede pritožbe so navedene v pravnem pouku, ki je sestavni del vsake odločbe.
Pritožba zoper odločbo sicer ne zadrži izvršitev, kar pomeni, da mora zavezanec znesek kljub pritožbi poravnati. V primeru pozitivno rešene pritožbe pa se zavezancu plačan znesek vrne skupaj z zamudnimi obrestmi.V kolikor zavezanec po vloženi pritožbi kljub vsemu ne poravna zneska, lahko davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
