Papež Frančišek in križ: Križ je Jezusov prestol
Svet
„Kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden.“ S temi jasnimi besedami se Jezus obrača na svoje učence v današnjem evangeliju. Te besede pa spominjajo tudi na številne priložnosti, ko je papež Frančišek odločno poudaril pomen križa v življenju vsakega kristjana, duhovnika ali laika.
Med eno izmed svojih homilij je tako dejal, da je „krščanstvo brez križa“ krščanstvo, ki ostaja „na pol poti“. Cerkev, ki bi mirno rasla brez večjih problemov, je ena izmed podob, ki jih je papež Frančišek začel podirati že takoj na začetku svojega pontifikata. Če rečemo Cerkev, rečemo tudi križ, oziroma se zavedamo gole resničnosti trenutka, v katerem se je porodila.
Naj torej spomnimo na nekaj misli papeža Frančiška, ki odmevajo ob današnjem evangeljskem odlomku: „Triumfalizem, ki je navzoč v Cerkvi, jo zaustavlja, zaustavlja kristjane. To je triumfalistična Cerkev, ki ostaja na pol poti. Ne ve, da so v Cerkvi, ki hodi po poti križa, nujno potrebni mučenci. To je Cerkev, ki misli le na zmagoslavje in uspehe in ki ne pozna tistega Jezusovega pravila, da se do zmagoslavja pride le preko človeškega poloma, poloma križa.“ Tako je papež Frančišek poudaril pri jutranji maši v Domu sv. Marte konec maja. Na cvetno nedeljo pa je ponovil besede svojega predhodnika, Benedikta XVI.: „'Vi ste princi, toda princi kralja, ki je križan. To je namreč Jezusov prestol'. Jezus sprejme nase zlo, umazanijo, greh sveta, tudi naš greh, greh vseh nas, in ga umije, umije ga s svojo krvjo, z usmiljenjem, z Božjo ljubeznijo. To je dobro, ki ga je Jezus vsem nam storil na prestolu križa. Kristusov križ, objet z ljubeznijo, nikoli ne vodi v žalost, temveč v veselje, v veselje, da smo zveličani, ter da storimo vsaj malo od tistega, kar je On storil na dan svoje smrti.“
To je večen paradoks križa: največja bolečina obrodi sad veselja. Rodovitnost oznanjevanja evangelija je pogojena z usklajevanjem z logiko Jezusovega križa. To je logika izhoda iz samega sebe, logika podarjanja, logika ljubezni. Tako je papež dejal pred dobrim tednom med mašo v Vatikanu, ki so se je udeležili semeniščniki, novinci in novinke: „Vedno je križ s Kristusom tisti, ki zagotavlja rodovitnost našega poslanstva.“ Papež Frančišek je prepričan v to, kar Cerkev in svetniki oznanjajo in pričujejo že dve tisočletji, in sicer, da je Kristusov križ les, ki govori o ljubezni, usmiljenju in odpuščanju: „Bog nas sodi tako, da nas ljubi. Če njegovo ljubezen sprejmem, sem rešen, če pa jo zavrnem, sem obsojen. Vendar ne od njega, temveč od samega sebe, kajti Bog ne obsoja. On le ljubi in rešuje.“ Te besede je papež Frančišek izrekel po tradicionalnem križevem potu v rimskem Koloseju na veliki petek zvečer.
Na cvetno nedeljo je o križu papež spregovoril tudi mladim, ki bodo oblikovali Cerkev jutrišnjega dne. Zatrdil jim je, da je Kristus Kralj, ki ljubi vse do križa in ki tudi nas uči služiti in ljubiti: „Ne sramujte se njegovega križa! Še več, objemite ga, saj ste razumeli, da se prav v darovanju samega sebe in ko gremo ven iz sebe, najde resnično veselje in da je Bog z ljubeznijo premagal zlo.“
Vir: Radio Vatikan
