Papež Frančišek: Tudi duhovniki naj bi živeli posebno milost očetovstva
Cerkev po svetu
Bog hoče, da duhovniki v polnosti živijo posebno milost „očetovstva“. In sicer duhovnega očetovstva tistim, ki so jim zaupani. Tako je zatrdil papež Frančišek med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Maše so se udeležili prelati in duhovniki, ki so spremljali nadškofa Palerma, kardinala Salvatoreja De Giorgija. Le-ta namreč danes obhaja 60. obletnico svojega duhovniškega posvečenja.
Na to se je v pridigi naslonil tudi papež Frančišek. Vsak moški ima globoko v svoji notranjosti zapisano „željo po očetovstvu“. Duhovnik po papeževih besedah pri tem ni izjema, čeprav je njegova želja usmerjena in živeta na poseben način. Kadar moški nima te želje, v njem nekaj manjka, nekaj ne gre, je zatrdil papež Frančišek. Tudi kdor se je odločil za celibat, bi moral „čutiti veselje očetovstva“, da lahko živi polno in zrelo: „Očetovstvo pomeni dati življenje drugim.“ In za duhovnika je to pastoralno očetovstvo oz. duhovno očetovstvo.
Papež je spomnil na današnje berilo iz 1. Mojzesove knjige, v katerem Bog ostarelemu Abramu obljubi, da bo doživel veselje imeti sina in da bo njegovo potomstvo številno kot so zvezde na nebu. Da bi potrdil ta dogovor, Abram po navodilih Boga žrtvuje živali in jih nato tudi ubrani pred napadom roparskih ptic. Papež Frančišek je ob tem dejal, da je ganljivo gledati devetdesetletnika, kako s palico v roki brani svojo žrtev. Je kot oče, ki brani svojo družino: „Oče, ki ve, kaj pomeni braniti svoje otroke.“
Za to milost bi morali prositi tudi duhovniki, je zatrdil papež in ob tem še enkrat poudaril, da gre za „milost očetovstva, pastoralnega očetovstva, duhovnega očetovstva“. Gotovo je, da bomo grehov imeli veliko, je nato dejal, a „ne imeti otrok, ne postati oče, je kot da življenje ne bi prispelo do konca, kot da bi se ustavilo na sredi poti“. Zato morajo tudi duhovniki biti očetje, je ponovno zatrdil papež Frančišek, a ob tem še dodal, da pa je to „milost, ki jo daje Gospod“.
Papež se je nato obrnil na slavljenca, kardinala De Giorgija, in dejal, da sicer ne ve, kaj natančno je delal. A znamenje, da je bil oče, so vsi duhovniki, ki so bili ob njem med današnjim praznovanjem. Le-tem je spodbudno dejal, da drevo obrodi sadove, in če je dobro drevo, naj bi bili dobri tudi sadovi. Papež Frančišek je nato sklenil homilijo z zahvalo Gospodu »za to milost očetovstva v Cerkvi« in ob tem navsezadnje spomnil še na tri podobe: na Abrama, ki prosi za sina; na Abrama s palico v rokah, ko brani svojo družino; in na podobo ostarelega Simeona v templju, ki prejme novo življenje, ko ob srečanju z Njim živi nekakšno naravno liturgijo veselja.
