Bo intervencijski zakon za zdravstvo razdelil koalicijske partnerice?
Slovenija
Besedilo intervencijskega zakona za zdravstvo je v medresorskem usklajevanju. Ali je enako tistemu, s katerim niso zadovoljni v DL, ni znano. Če zdravstveno ministrstvo ni upoštevalo strankinih pomislekov, bo to poleg privatizacije podjetij v državni lasti in napovedi o posegih v pokojnine še eden od predlogov, pri katerih koalicijske partnerice stojijo na nasprotnih bregovih.
Predlagani intervencijski zakon naj bi zagotovil sredstva, ki jih je v zdravstvu začelo primanjkovati, in obenem pravičneje uredil plačevanje nekaterih prispevkov. Najprej je predvideval, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila z zdajšnjih 105 na dobrih 170 evrov. Prav tako bi po njem popoldanski samostojni podjetniki v zdravstveno blagajno odšteli 25 in ne štirih evrov. Ves izkupiček predloga bi bil težak 100 milijonov evrov. Rešitvam glede samostojnih podjetnikov so nasprotovali predvsem v DL. Tudi SD prvotno besedilo ni bilo všeč - stranka je predlagala, da bi prispevke obračunavali na podlagi dohodnine.
Zdravstveni minister Tomaž Gantar je predlog popravil, nova različica je bila za samostojne podjetnike precej bolj ugodna. Po njej bi se najnižja prispevna stopnja dvignila na 132 evrov. Prispevek bi zvišali tudi popoldanskim samostojnim podjetnikom, ki zdaj plačajo samo za poškodbe pri delu. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Študenti brez statusa in osebe z dohodki, a brez zaposlitve, bi za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno namesto zdajšnjih 14 plačevali dobrih 31 evrov na mesec. Dobrih šest odstotkov bi prispevali še od zaslužka z najemninami in dividendami. "Težko najdem drugačno in boljšo rešitev. Mislim, da se moramo vsi zavedati, da govorimo le o intervencijskem zakonu, ker nujno potrebujemo takojšnje ukrepe zaradi zmanjševanja prispevkov v blagajno. Veliko alternative ni. Ali bo zakon sprejet ali pa se bomo morali začeti pogovarjati o zmanjševanju pravic in dostopnosti do zdravstvenih storitev," je poudaril Gantar.
Koalicijskih sestankov o intervencijskem zakonu za zdravstvo tako ne bo več. Poslanka DL Kristina Valenčič priznava, da je minister Gantar s popravljenim predlogom stopil korak bližje njihovim stališčem. A ker vseeno napoveduje povišanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, se v DL bojijo, da bo to predvsem samostojne podjetnike pahnilo v še večje težave. Valenčičeva poudarja, da njena stranka ne nasprotujejo celotnemu besedilu, a po njenem mnenju je še prezgodaj napovedovati, kako bo glasovala, ko bo predlog prišel v državni zbor. Pričakuje, da bodo podobne pripombe, kot jih ima DL, v medresorskem usklajevanju podala tudi nekatera ministrstva.
