Hrvaška postala 28. članica EU
Svet Marjana Debevec
Hrvaška je ob polnoči postala 28. članica Evropske unije, kar so proslavili v številnih mestih po državi. Posebej slovesno je bilo v Zagrebu, kjer se je proslave udeležil tudi celotni hrvaški državni vrh ter voditelji povezave in mnogi drugi visoki predstavniki iz več držav, ki so Hrvaški zaželeli dobrodošlico.
V osrednjem delu proslave, ki se je začel nekaj pred polnočjo, je hrvaški premier Milanović v nagovoru poudaril, da bo Hrvaška z vstopom v Evropsko unijo ostala tam, kjer je, imela pa bo novo odgovornost.
„To je Hrvaška kakršno sanjamo in gradimo. Mozaik sestavljen iz 4 in pol milijona svobodnih razumevanj lastne zemlje, njene preteklosti in prihodnosti. To je Evropa, kakršno sanjamo in ki jo bomo gradili z skupaj drugimi; skupnost, v kateri bo vsak posameznik razvijal svoj odnos do evropske ideje in prakse“.
Kot najpomembnejši strateški projekt Hrvaške v združeni uniji je Milanović izpostavil razvoj in spodbujanje intelektualne radovednosti, saj so v šolah in na fakultetah ključi bolj svobodnega in zadovoljnega življenja.
"Na nas je, da podamo roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih kriterijev. S temi državami nas povezujejo tesne vezi. Med njimi je najbolj vzvišena antifašistična borba med drugo svetovno vojno. Povezuje nas privrženost vrednotam solidarnosti in svoboščin, ki jo želimo še bolj vtisniti v temeljni koncept Evropske unije, je dejal hrvaški premier. Obenem je dodal, da Hrvaško od Srbije, Črne gore, kot tudi od Bosne in Hercegovine oddaljujejo vojni dogodki iz 90-ih let.
"Naj živi Hrvaška v Evropi“, je nekaj po polnoči sklenil uradni del programa Josipović, potem ko je Hrvaška dosegla enega svojih strateških ciljev - polnopravnega članstva v Evropski uniji.
Zbrane so nagovorili tudi voditelji EU. "Vrnili ste Hrvaško tja, kamor pripada: v srce Evrope. Vaše trdo delo pomeni, da je Hrvaška dobro pripravljena, da se pridruži Evropski uniji. Hrvaška se je močno spremenila v zadnjem desetletju. Postala je polno demokratična država, ki spoštuje svobodo, temeljne pravice in vladavino prava“, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je zaželel dobrodošlico 28. članici. Napovedal je še, da bo Evropska unija nadaljevala s pomočjo Hrvaški, ki je primer drugim državam v regiji. Hrvaško je pohvalil, kjer je uvedla reforme in ponudila roko sprave sosednjim narodom.
"Od ponedeljka bodo vaši predstavniki sedeli z ramo ob rami s predstavniki drugih držav članic. Skupaj bodo odločali v dobro vseh državljanov EU: od Zagreba do Zaragoze od Splita do Stockholma," je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je dobrodošlico Hrvaški zaželel v imenu vseh 27 članic povezave.
Dodal je, da članstvo Hrvaške v EU predstavlja spremembo smeri v novejši zgodovini Zahodnega Balkana. "V preteklih mesecih ste skupaj s Slovenijo pogumno preskočili ovire, tako je bilo tudi z Bosno in Hercegovino. Na tej isti poti sta tudi Beograd in Priština dosegli zgodovinski sporazum," je spomnil.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je omenil skupne dosežke Evropske unije in Hrvaške ter izrazil pričakovanje, da bodo prispevki vseh hrvaških državljanov pri skupnem projektu obogatili vse članice Evropske unije. "Dobrodošli v Evropski uniji. Dobrodošli doma," je sklenil.
Na prehodu v zgodovinski dan za Hrvaško je zbrane na Trgu bana Jelačića nagovoril tudi namestnik predsednika irske vlade Eamon Gilmore. „Hrvaška je evropski narod, tako geografsko, kot tudi zgodovinsko in kulturno. Navdušeni smo, da boste zavzeli mesto, ki vam pripada kot članici Evropske unije.“ Irska je namreč s 30. junijem sklenila vodenje EU in ga za šest mesecev prepustila Litvi. Predsednica Litve Dalia Grybauskaite je zato zbrane nagovorila v hrvaščini: „Čestitam Hrvaški, čestitam Evropi! To je zgodovinski trenutek za vse!“.
Niz nagovorov je sklenil predsednik Hrvaške Ivo Josipović, ki je poudaril, da je to veseli dan za Hrvaško in se zahvalil vsem sodelujočim: „Posebej sem vesel, da sem lahko z vami slavil evropsko Hrvaško!“.
Med nagovori je potekal bogat kulturno-zabavni program, v katerem so prepletali hrvaško zgodovino in sodobne dosežke. Izvajali so tako glagoljaške in izvirne ljudske pesmi kot uspešnice popularne godbe.
Na video zaslonih, ki so bili na fasadah poslopij ob osrednjem trgu, so predvajali kratke filme, na trg pa so pripeljali tudi znameniti transformator, ki ga je izgradil Nikola Tesla.
Ob polnoči so pevski zbori na Trgu bana Jelačića skupaj s pevci iz več drugih hrvaških mest zapeli himno Evropsko unijo, Odo radosti. PESEM Medtem so na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje/Bregana umaknili napis carina, na mejnem prehodu Bajakovo s Srbijo pa postavili tablo EU.
