Lectio divina - POTRPEŽLJIVOST

| 13.05.2013, 14:58 Blaž Lesnik

Glede pričakovanja Gospodovega prihoda so že v različnih besedilih znotraj Nove zaveze različni pogledi. Vsak od njih je svojstvena interpretacija tega, kaj pomeni Gospodov, se pravi, Jezusov prihod. Vprašanje glede tega je vedno bilo, kako se bo to zgodilo in kako živeti svoje življenje med sedaj in tedaj, ko pride.

Jakob 5, 7-8
Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu.

Pričakovanje je, in kot del pričakovanja potrpežljivost, pomemben sestavni del krščanskega življenja. Zgodnejši krščanski spisi pričakujejo vrnitev Jezusa kot veličasten trenutek sodbe, ko se bodo poravnale krivice. Pričakovanje tega dogodka, samo po sebi poziva ljudi, naj živijo življenje sočutja in solidarnosti. Kasnejši, posebej Janezov evangelij pa razume Jezusov prihod v luči njegovega vstajenja. Se pravi, Jezus umre in tako odide, toda s tem ko je vstal, se je tudi vrnil in je navzoč med svojimi prijatelji na nov način, namreč po duhu. Vstali Jezus je resnično vstali, a tokrat v poveličanem telesu. Ta pogled vidi pričakovanje kot stalno iskanje Gospodove navzočnosti in življenje po njegovem duhu, ki kliče k odpuščanju in k delom sočutja.

Naš odlomek govori o Jakobovi skupnosti in o tem, da njeni člani pričakujejo Gospoda. Pri tem morda ni tako pomembno vedeti, kako naj bi Gospod natančno prišel, temveč kako živeti življenje v času pričakovanja. Kar je pri tem najbolj pomembno, je potrpežljivost. Potrpežljivost vsebuje v sebi zaupanje, držo umirjenosti in ravnovesja med seboj in stvarnostjo. Nepotrpežljivost pa vsebuje v sebi nezaupanje, paniko in osredotočenost vase in s tem enostranski pogled na stvarnost.

Skušajmo si to naslikati z dvema primeroma. Človek, ki mu zaupam, mi pove, da me bo na poti iz službe pobral z avtomobilom na določenem mestu ob določenem času. Zamudil je pol ure, a jaz še vedno čakam. Ker zaupam vanj, sem pomirjen in med čakanjem lahko mirno berem časopis, vedoč da je prišlo vmes nekaj pomembnega. Človeka poznam in vem, da mu lahko zaupam. Potrpežljivost, ki jo ob tem izkušam, je sad duha prijateljstva med nama. Mislim si, bo že kako, upam, da se mu ni kaj zgodilo.

Drugi primer pa je naslednji: Človek, ki ga slabo poznam in mu ne zaupam, mi obljubi, da me bo po službi pobral z avtomobilom na določenem mestu ob določenem času. Zamuja in jaz postajam nemiren in iščem razloge, zakaj me je pustil na cedilu. Začne me jeziti to, da stvari nimam pod nadzorom. Jezim se nase, da sem tako naiven. Svoj nemir usmerjam na človeka, ki mu ne zaupam in si o njem ustvarjam temne misli. Te v meni potrjujejo zlo, ki sem ga o tem človeku že vedno videl. Nepotrpežljivost je sad nezaupanja, ki je med nama. Začnem odhajati z dogovorjenega mesta, ko se človek pripelje in se opraviči za zamudo. Ko vidim, da je bil resnično v zagati, bom morda spremenil svoje mnenje in postal do njega bolj potrpežljiv.

Tudi Gospoda lahko pričakujemo na prvi ali na drugi način, veliko je odvisno od tega, kakšen je naš odnos z njim. Potrpežljivost je sad odnosa, ki je med Bogom in mano. Čas pričakovanja je lahko čas utrjevanja potrpežljivosti, lahko pa je čas razočaranja in strahu. Jakob v našem odlomku poziva k potrpljenju, in ureditvi src. To je poziv k zaupanju v Gospoda, ki je obljubil svoj prihod, a je pred tem pozval k budnosti in potrpljenju, zato, da bi bilo naše življenje zaznamovano s tema dvema lastnostima, ki prinašata mir. Pričakovanje je ena najbolj zahtevnih sestavin našega življenja. Če ga preživljamo z nepotrpežljivostjo lahko postane prava tragedija. Primera iz našega odlomka nam govorita o tem. Kmet, ki je posejal seme, ga z nestrpnostjo ne more prisiliti niti h klitju niti k rasti. Podobno tudi mi v svojem življenju z nepotrpežljivostjo ne moremo prisiliti stvarnosti, da bi tekla po izključno naših pričakovanjih. Potrpežljivost je modrost sprejemanja stvarnosti, kakršna je, in iz nje kot take živeti. To ne pomeni, da je kristjan potrpežljivi pasivnež. Nasprotno, z zaupanjem v času pričakovanja lahko postaja kreativen izvrševalec Božje volje.

RAZMISLI

Kako vidiš potrpežljivost kot del svojega življenja? Kje čutiš, da si bolj potrpežljiv, kje manj?

Kaj je temu vzrok? Kako bi se iz tega lahko učil še večje potrpežljivosti?

Kako doživljaš svojo potrpežljivost v odnosu z Bogom? Ali lahko vidiš čas pričakovanja in negotovosti kot čas za kreativnost?

Ali je lahko odlašanje Božjega odgovora na tvojo molitev, klic k tvoji pobudi in ustvarjalnosti?

MOLITEV

Gospod, v svoji velikodušnosti stvarstvu daješ obstoj in s potrpežljivostjo mu daješ svobodo. Nihče ne more ljubiti ne da bi bil potrpežljiv, saj je pogoj za ljubezen svoboda teh, ki se ljubijo. Besede iz Jakobovega pisma so besede spodbude skupnosti, ki pričakuje Gospodov prihod.